Na očitke odgovarjajo, kaj so storili za naprej

Sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) razumemo kot pozitiven prispevek k dvigu varstva otrokovih pravic, se je okrožno sodišče v Ljubljani med drugim odzvalo na prejšnji teden objavljeno odločbo ESČP, ki je materi in njenim trem otrokom priznalo, da jim je država kršila pravice do zasebnega in družinskega življenja ter do poštenega sojenja. Dobršen del ugotovljenih nepravilnosti se nanaša prav na odločitve in ravnanja okrožnega sodišča, ki pa na konkretne očitke ni neposredno odgovorilo.

ESČP je, kot smo poročali, med drugim ugotovilo, da je bil marca 2020 odvzem otrok, ki so več ur tako pretresljivo jokali in se upirali, da je izvršitelj hotel prekiniti postopek, sodnica pa je zahtevala, da ga izpelje do konca, nepravilen in nesorazmeren, ljubljansko okrožno sodišče pa tudi ni pojasnilo, zakaj ni najprej uporabilo manj restriktivne in torej primernejše alternative temu dejanju, ki je bilo za dečka in deklici travmatično in jim je povzročilo veliko stisko. Z okrožnega sodišča so se odzvali, da je bila v sodstvu že pred tem primerom zaznana potreba po posebnem protokolu ravnanja oseb, udeleženih v prisilnih izvršitvah odločb o odvzemu otroka z neposredno izročitvijo. Po protokolu, ki naj bi se od novembra 2020 uporabljal kot delovni pripomoček na sodiščih in ga je pripravila medinstitucionalna skupina, mora biti odvzem otroka izpeljan strokovno, odgovorno in z vso skrbnostjo ter subtilnim pristopom. Glavni vodili naj bi bili preprečevanje viktimizacije in spoštovanje otrokove osebne integritete.

Nadalje je ESČP izpostavilo, da trije otroci v teh postopkih niso bili slišani in da sodišča tudi niso zanimali motivi, zakaj so tolikokrat bežali od očeta in poskušali priti do matere. Na okrožnem sodišču so odgovorili, da se je zavedanje o pomembnosti aktivne udeležbe otroka v postopku v zadnjih letih v sodstvu okrepilo in da so bile teme o tem močno zastopane na izobraževanjih, namenjenih sodnikom. Število zadev, v katerih otroke v takih primerih zastopajo kolizijski skrbniki, je v zadnjih letih strmo naraslo, so še zapisali.

Glede kršitev pravice do poštenega sojenja oziroma naravnega sodnika pa so pojasnili, da je bila zadeva po odhodu sodnice med postopkom »predodeljena ob razlagi določb zakona o sodiščih in sodnega reda, ki pa trenutno vseh situacij, ki se na velikem in kadrovsko zelo pretočnem sodišču pojavljajo, ne ureja«. Da jih je sodišče razlagalo ustavnoskladno, je pritrdilo tudi ustavno sodišče, so spomnili. S sklepi ESČP ne nameravajo polemizirati, prizadevali si jih bodo implementirati.

»Sodbo ESČP razumemo kot pozitiven prispevek k dvigu varstva otrokovih pravic, in sicer v tem sodnem postopku, ki še ni pravnomočno končan, kot tudi v drugih tovrstnih postopkih ter kot usmeritev za prihodnja ravnanja državnih organov, ki so na različnih ravneh oziroma stopnjah odločanja vključeni v tovrstne postopke,« so strnili na okrožnem sodišču.

Že prej je sodbo komentiral nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic: »Sodba ESČP o povsem nedopustnem ravnanju s tremi 'zarubljenimi' otroki ni huda klofuta samo neposredno sodečim sodnicam in sodnikom v tej zadevi, ampak še precej bolj vrhovnemu in ustavnemu sodišču, ki tega nista znali (ali hoteli?) odpraviti že doma. Sam bi rekel, da zaradi svoje pretirane 'zaštrikanosti' v zapletene pravniške formalizme, ki jima včasih tako zameglijo pogled, da ne vidita niti preprostega človeškega bistva sporne zadeve niti temeljnih človekovih pravic, ki bi (po ustavi in po evropski konvenciji!) v takih primerih morale prevladati celo nad morebitnimi nasprotnimi določbami domače zakonodaje.«