Država je materi in njenim trem otrokom kršila pravice

Marca leta 2020 so javnost pretresli posnetki treh otrok, ki so se s kriki, jokom in na vse mogoče načine, kakor se lahko osemletnik in šestletnici, upirali izvršitelju. Ta jih je, po navodilu sodišča, odvzel materi, da bi jih predal očetu. Po tem postopku, ki je trajal kar štiri ure, z materjo več mesecev niso imeli stikov. Mediji so poročali, da so otroci pozneje nekajkrat zbežali od očeta. Da jim je z vso kalvarijo, ki so jo doživljali naslednja tri leta, preden sta jih center za socialno delo in sodišče vrnila materi, država kršila več pravic, je včeraj pritrdilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP).

Mati je tožbo proti Sloveniji na ESČP vložila v svojem imenu in imenu otrok. Iz objave ESČP je razvidno, da sta se starša razšla leta 2018 in se oba potegovala za to, da bi dobila leta 2011 rojenega sina ter dve leti mlajši deklici v varstvo in vzgojo. Otroci so po ločitvi najprej živeli z materjo, novembra 2019 pa je sodnica P. (ime ni navedeno) z začasno odredbo določila, da gredo k očetu, ker naj bi mati oteževala izvajanje stikov. Nekaj časa so potem s soglasjem centra za socialno delo potekali stiki med materjo in otroki, ki pa se 16. marca 2020 niso hoteli več vrniti k očetu. Dan pozneje je ponje prišel izvršitelj, ki je s postopkom odvzema hotel prenehati, ker je bil odpor otrok silovit, a je sodnica P. po telefonu vztrajala, da mora zadevo izpeljati do konca. Eden od otrok je medtem potreboval zdravniško pomoč.

Po tem dogodku mati kar nekaj časa sploh ni smela videti sina in hčera, pozneje pa so bili stiki zelo omejeni. Večkrat se je obrnila na sodišče za novo začasno odredbo, da bi se otroci vrnili k njej, a jo je sodnica P. vsakič zavrnila. Pritožila se je na višje sodišče, zaradi dvoma o nepristranskosti sodnice pa zahtevala tudi njeno zamenjavo, a je tudi od višjih instanc dobila negativne odgovore. Ker je ni uslišalo niti ustavno sodišče, se je odločila, da pravico poišče na ESČP. Od konca leta 2023 so otroci na podlagi ocene centra za socialno delo sicer ponovno pri materi, končne sodne odločitve o tem, komu bodo zaupani v varstvo in vzgojo pa še zdaj ni.

Družinsko življenje in pravično sojenje

»Evropsko sodišče za človekove pravice je prepoznalo ugovore v pritožbi in ugotovilo kršitev pravice do zasebnega in družinskega življenja ter pravico do poštenega sojenja,« je strnil pritožničin odvetnik Blaž Žibret. Pri pravici do družinskega življenja in zasebnosti je sodišče navedlo, da je bila izvršba otrok nepravilna in nesorazmerna, ljubljansko okrožno sodišče tudi ni obrazložilo, zakaj ni najprej uporabilo manj restriktivne in torej primernejše alternative. Ni dvoma, da je bila izvršba za otroke travmatična in jim je povzročila veliko stisko. Ni bilo razlogov za tako potezo, zato ESČP šteje, da so z njo kršili pravice mladoletnikov.

Prav tako ni bilo utemeljitev za omejitev stikov med materjo in otroki, tudi nobene ocene o vplivu tega ukrepa nanje ne. Začasna odredba iz avgusta leta 2022 je, na primer, temeljila na oceni izvedenca, ki ni govoril z nobenim od družinskih članov, a priporočil, naj se ne videvajo, čeprav so strokovnjaki septembra 2021 ocenili, da preprečevanje stikov nikakor ne bi bilo v največjo korist otrok.

Pravica do družinskega in zasebnega življenja, predvsem v razmerju do otrok, je ključna za spoštovanje največje koristi mladoletnih otrok. FOTO: Primož Zrnec

Poleg tega je okrožno sodišče materi pripisalo odgovornost za to, da je maja leta 2022 ena od takrat osemletnih hčera zbežala iz očetovega doma, in to ne da bi raziskalo dekličine motive za pobeg. Podobno niso prisluhnili sinu, ki je pobegnil januarja leta 2023, star enajst let. Pravzaprav okrožno sodišče nikoli ni zaslišalo otrok, niti najstarejšega, ki je ves čas kazal nasprotovanje sodnim odredbam, tudi s tem, da je večkrat ušel, piše ESČP. Nazadnje je center za socialno delo dal zahtevo, naj se otroci vrnejo k materi, ker naj bi bili pri očetu zanemarjani, a se okrožno sodišče ni promptno odzivalo, čeprav je center izpostavljal, da je situacija urgentna.

Glede poštenega sojenja pa je bila kršena pravica do naravnega sodnika, primer je vodila sodnica, ki ji je bila zadeva dodeljena mimo pravil sodnega reda.

»Ta odločitev pove, da morajo sodišča dosledno spoštovati pravico do naravnega oziroma zakonitega sodnika in vnaprej določena pravila, bistveno sporočilo pa je tudi, da je pravica do družinskega in zasebnega življenja, zlasti v razmerju do otrok, ključna za spoštovanje največje koristi mladoletnih otrok,« se je odzval odvetnik, ki predvideva, da bo imelo stališče ESČP pozitivne posledice za postopek, ki še poteka pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, pa tudi za druge nerešene postopke njegove stranke. »Glede posameznikov, ki so bili vpleteni v sprejetje v sodbi navedenih odločitev, naj odgovornost bodisi prevzamejo sami ali pa za to pristojne institucije,« je še komentiral in poudaril, da v konkretnem primeru ni šlo za posamezni dogodek, s katerim bi se kršile pravice, ampak za stanje kršitev oziroma celoten postopek. »Ne gre za to, da bi bila napačna ena, ampak celotna serija odločitev,« je opozoril Žibret.

Iz obrazložitve dokumenta ESČP je razvidno, da se tudi drugi družbeni podsistemi, kot sta center za socialno delo in policija, niso izkazali.

Kot pravično zadoščenje je ESČP Sloveniji naložilo, da za nematerialno škodo materi plača 7000 evrov, otrokom pa skupaj 20.000 evrov odškodnine, poleg tega pa še 9500 evrov za povračilo stroškov.