Na najboljši poti, da preprečimo raka materničnega vratu

Kar 70-odstoten odziv žensk v presejalnem programu za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu Zora in učinkovito zdravljenje teh sprememb pri več kot 90 odstotkih žensk sta dobra osnova, da Slovenija doseže še tretji cilj – 90-odstotno precepljenost proti HPV, humanim papiloma virusom – in postane ena prvih držav v Evropi, ki bo preprečila raka materničnega vratu (RMV).

Ta, pravijo na Onkološkem inštitutu (OI) je izjema med raki, saj o njem vedo dovolj, da lahko preprečijo skoraj vsak nov primer: »Če je ženska cepljena proti HPV in se redno udeležuje presejalnih pregledov, je verjetnost, da bo zbolela s tem rakom, izjemno majhna.«

Dr. Urška Ivanuš, vodja državnega presejalnega programa Zora. FOTO: Osebni arhiv/Miha Fras/Press Release

O precepljenosti proti HPV je vodja programa Zora dr. Urška Ivanuš leta 2020 za WHO, ko je ta prepoznal dobre slovenske rezultate, opozorila, da v Sloveniji dekleta v 6. razredu osnovne šole proti HPV brezplačno resda cepimo že od 2009, a zgolj 60-odstotna udeležba »ne zadošča za doseganje želenih populacijskih učinkov cepljenja.« Po zagotovilih NIJZ so omenjena cepiva varna.

Pregledanost žensk v presejalnem programu za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb materničnega vratu Zora med 2018 in 2021 po regijah. INFOGRAFIKA: Delo

Zoro so na OI zagnali v 2003, in kot ugotavljajo, so jo ženske dobro sprejele, saj so se na preglede tudi v času epidemije covida odzvale v več kot 70 odstotkih. Da bi se med 70 in 80 odstotkov žensk v starosti od 20 do 64 let enkrat na tri leta odločilo za odvzem brisa, je tudi sicer cilj programa Zora. Po podatkih OI je imelo v 2021 negativen izvid brisa okrog 95 odstotkov »presejanih« žensk. Vsako leto pri nas sicer odkrijejo in uspešno zdravijo okrog 1600 predrakavih sprememb materničnega vratu.

V zadnjih treh letih je bila triletna pregledanost žensk v Zori kar 71,7-odstotna, preračunano na petletni interval, ki velja na Nizozemskem, Finskem in v Veliki Britaniji, pa celo 86-odstotna; »naše« pregledanosti ne dosega nobena od teh držav.

»Skoraj vsak nov primer raka lahko preprečimo«

Za RMV pri nas letno zboli okrog 120 ali od 4 do 8 žensk na sto tisoč. Za primerjavo: pred 50 leti je bilo kar 29 novih primerov RMV na sto tisoč žensk; toliko jih danes odkrijejo v Romuniji, kjer je breme RMV največje v Evropi. Umrljivost je pri nas med najnižjimi: boj z RMV letno izgubi od 40 do 50 žensk. V 2020 smo zabeležili 130 novih primerov RMV ali enajst več od desetletnega povprečja, kar na OI pripisujejo »naključnemu nihanju«, ki so ga zaznali tudi že v preteklosti.

Poziv onkologov mladim ženskam

Zora svoje poslanstvo po dvomesečni pavzi zaradi epidemije, ko so prvič po 15 letih zabeležili nižjo pregledanost od ciljne, 70-odstotne vrednosti, neprekinjeno izvaja vse od maja 2020. Na OI ugotavljajo, da se je v zadnjih dveh letih odziv mlajših žensk, med 20. in 29. letom sicer nekoliko zmanjšal in da je pregledanost v starostni skupini med 50. in 64. letom kljub povečanju pred covidom premajhna. Na OI opozarjajo, da se RMV najpogosteje pojavlja prav pri ženskah po 50. letu, ki se na vabila v presejalni program ne odzivajo. Lani so pri ženskah med 20. in 39. letom odkrili okrog sedem odstotkov manj predrakavih sprememb visoke stopnje kot pred covidom. Zato prav to populacijo OI poziva k rednim presejalnim pregledom. Najboljši odziv Zora beleži v občinah Tolmin, Miren-Kostanjevica, Šmartno pri Litiji in Šempeter-Vrtojba – več kot 83-odstotnega, najslabšega pa v Osilnici, Hodošu, Kuzmi, Kostelu, Gradu in Rogašovcih – med 46 in slabimi 60 odstotki. Pregledanost sicer dosega ciljno 70-odstotno vrednost v 141 od 212 občin, še vedno pa je premajhna v 71 občinah.

Sicer pa se je v času pandemije po navedbah OI pokazalo, da lahko že nekajtedenska prekinitev presejanja pomembno vpliva na rezultate in da je »izjemno težko nadomestiti izpadle storitve«. Zato je še toliko bolj pomembno, dodajajo, da se presejanje za RMV ni »sistematično ustavilo«.