Epidemija covida žensk ni odvrnila od mamografije

Po dobrih petnajstih letih, kar so na Onkološkem inštitutu (OI) stekle priprave na projekt zgodnjega odkrivanja raka dojk Dora – njegov začetek sicer sega v 2008 -, ta preventivni program v Sloveniji dosega zavidljivo, skoraj 80-odstotno stopnjo zaupanja žensk, v koronaletu 2021 pa so v presejalnih centrih opravili celo rekordno število mamografij – dobrih 113.600, pri čemer so raka odkrili pri več kot 650 ženskah oziroma doslej pri več kot 4000. Program Dora celotno območje države pokriva od leta 2017.

Presejalni pro0gram za raka dojk Dora. INFOGRAFIKA: Delo

Program Dora vsaki dve leti vabi ženske med 50. in 69. letom – to je v obdobju, ko je rak dojk najpogostejši –, da se zglasijo v enega od dvaindvajsetih presejalnih centrov na rentgensko slikanje dojk, ki lahko odkrije bolezen, še preden se pojavijo vidni ali tipni znaki bolezni. Rak dojk je poleg nemelanomskega kožnega raka najpogostejši rak pri ženskah. V Sloveniji za njim vsako leto zboli več kot 1.300 oseb – tudi moških -, približno tretjina ali okrog štiristo pa bitko z njim izgubi. Slovenke po odzivnosti v presejalnih programih za raka dojk sodijo v sam svetovni vrh; najbolj skrbne so Finke, katerih odziv je celo 83-odstoten. Pri nas se na Doro najbolje odzivajo ženske iz Obalno-kraške regije in JV Slovenije, najslabše iz Pomurja in Zasavja. V letu 2021 se lahko Dora pohvali še z nekaj drugimi izboljšavami: med drugim z dolgoročnejšim načrtovanjem vabljenja v presejalne centre.

Cilj je za tretjino manj smrti

Lani so preventivni program Dora ob upoštevanju vseh ukrepov za preprečevanje širitve novega koronavirusa po podatkih OI izvajali nemoteno v skoraj vseh presejalnih centrih po državi. Pogoj PCT je za vabljene na mamografijo postal obvezen septembra, a ne glede na to so lani zabeležili največji obseg slikanja na letni ravni od začetkov Dore, to je od leta 2008, udeležba pa je bila kar 77-odstotna.

Kristijana Hertl, vodja preventivnega presejalnega programa za odkrivanje raka dojk Dora na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. FOTO: Dora

»Ponosni smo, da je programa Dora za ženske med 50. in 69. letom zaupanja vredna zdravstvena storitev,« pravi zdravnica mag. Kristijana Hertl, vodja programa Dora, ki poudarja, da je zdravljenje raka dojk lahko zelo uspešno, še zlasti, kadar ga odkrijejo v začetnem stadiju. Netipne spremembe, ki so običajno manjše od centimetra, je mogoče odkriti prav s pomočjo presejalnega programa Dora, ki si je za cilj postavil za tretjino zmanjšati smrtnost.

Vsak peti novi primer raka pri ženskah v Sloveniji je rak dojk. Tako kot na večino rakavih obolenj tudi nanj vplivajo nezdrave življenje navade, vse večji vpliv pa imajo tudi škodljive snovi iz okolja, kot so tobačni dim, industrijsko ali biološko onesnaženje. Zanimiva je študija Nine Vrbnjak z medicinske fakultete in dr. Marjana Bilbana, specialista medicine dela prometa in športa, ki sta proučevala vpliv nočnega dela na raka dojk. Po navedbah avtorjev je osem svetovnih študij od desetih našlo povezavo, ali drugače: nočno delo je verjeten kancerogen.

Sicer pa je bila Slovenija po ocenah Evropskega informacijskega sistema za raka v 2020 po incidenčni stopnji vseh rakov razen kožnega na osmem mestu med 27 državami EU. Višjo incidenco so imele Irska, Danska, Nizozemska, Belgija, Ciper, Madžarska in Francija. Po umrljivosti smo sedmi; več ljudi kot pri nas za rakom umre na Slovaškem, Poljskem, Cipru, Madžarskem, Hrvaškem in Danskem.