Iskanje rešitev za ogrevanje Šaleške doline

Načrtovani izhod iz premoga leta 2033 za Šaleško dolino pomeni tudi iskanje novega vira energije za daljinsko ogrevanje. S sistemom, ki je drugi največji v državi, se ogreva 40.000 prebivalcev Šoštanja in Velenja. Da bi bilo iskanje rešitev čim bolj učinkovito, predvsem pa, da bi tudi dolgoročno zagotovili prebivalcem poceni ogrevanje, sta velenjski župan Peter Dermol in šoštanjski župan Darko Menih z direktorjem za strateške inovacije družbe Eles Urošem Salobirjem podpisala sporazum o sodelovanju. Prvi cilj bo zmanjšati porabo toplotne energije za 30 odstotkov v petih letih.

S podpisom sporazuma so se (z leve) direktor področja za strateške inovacije družbe Eles Uroš Salobir, velenjski župan Peter Dermol in šoštanjski župan Darko Menih zavezali, da bodo skupaj pripravili projekte, ki bodo omogočili prestrukturiranje doline, predvsem daljinskega ogrevanja. FOTO: MOV

Prestrukturiranje regije po izhodu iz premoga prinaša dva ključna izziva, je dejal Dermol. Poleg zagotavljanja delovnih mest še preobrazbo sistema daljinskega ogrevanja. Zdaj imajo namreč za to en vir, in sicer Teš. »Ne bo šlo brez novih, zelenih tehnologij. Zavedamo se tudi, da moramo temperaturni režim znižati s 120 stopinj Celzija na okoli 60 do 80 stopinj, predvsem pa, da moramo v lokalni skupnosti z vsemi občani opraviti domačo nalogo, ki je povezana s porabo toplotne energije. V naši dolini smo precej potratni, dvakrat več toplote porabimo kot drugje,« je dejal Dermol. Dodal je, da bodo morali tudi energijsko sanirati stavbe ter da jih s prestrukturiranjem sistema daljinskega ogrevanja čaka infrastrukturni projekt, kot ga že nekaj let niso imeli.

Z nemškim navdihom za poznejši izstop iz premoga

V Šaleški dolini so prepričani, da bodo z Elesom lažje prišli do učinkovitega prestrukturiranja sistema ogrevanja, je poudaril direktor Komunalnega podjetja Velenje Gašper Škarja: »Današnji sporazum je nadgradnja dosedanjega sodelovanja in temelj prihodnjega. Želimo, da bi preobrazba našega daljinskega ogrevanja postala pilotni primer tudi za vse druge daljinske sisteme po Sloveniji in Evropi.« Izziv bo velik, saj gre za drugi največji sistem daljinskega ogrevanja v državi, ki je hkrati tudi najstarejši, uporabljati so ga začeli leta 1959.

Vodja službe za relacije z institucijami EU družbe Eles Gregor Goričar je pri tem spomnil na sredstva, ki so namenjena za pravičen prehod: »Projekt prestrukturiranja celotnega sistema mora biti uvrščen med prednostne projekte Slovenije. Zagotovljenih bo 85 odstotkov nepovratnih sredstev.« Strokovne podlage bodo po ocenah Goričarja zaključili konec marca. Škarja je še napovedal, da bodo »zelo kmalu sprejeli odločitev, kakšni viri bodo v prihodnje prisotni v naši regiji«.

Letošnjo zimo bo ogrevanje dražje

Na vprašanje, ali bo vojna v Ukrajini vplivala na letnico izhoda iz premoga, pa je Salobir odvrnil, da je o tem še prekmalu govoriti: »Mislim, da so načrti v Šaleški dolini dokončni in se to ne bo dosti spremenilo.«