Kumarica

Beseda kumarica je samo na prvi pogled manj zanimiva od okusnega poletnega ploda, ki ga označuje. Pustimo ob strani dejstvo, da je izvorno manjšalnica od kumara, to pa smo v srednjem veku prek tedanje nemške kukumer prevzeli iz latinske cucumis (z rodilnikom cucumeris) in da je latinska beseda izposojenka iz nekega starega, nam neznanega predantičnega sredozemskega jezika, in si oglejmo njeno vlogo v frazemu čas kislih kumaric. To je oznaka za obdobje počitniškega mrtvila, ko ni novic in zato mediji radi še malo bolj porumenijo.



Slovenci smo oznako za to obdobje dobesedno prevedli iz nemške Sauergurkenzeit, na prvi pogled zloženke iz nemških besed sauer »kisel«, Gurke »kumara« in Zeit »čas«, ki pomeni danes isto kot naša, v 18. stoletju, ko se je v nemščini pojavila, pa ni označevala časa pomanjkanja novic, temveč čas pomanjkanja hrane. Ko so imeli na mizi samo kisle kumarice? Najbrž ne.

Beseda je verjetneje nastala v jeziku berlinskih Judov, in sicer kot zveza zóres und jókreszeit, ki v jidišu pomeni »čas pomanjkanja in draginje«, njihovi pruski someščani, ki jidiša niso razumeli, pa so v svojih glavah iz tega naredili slušno podobno Sauergurkenzeit.



V frazemu čas kislih kumaric je torej naša beseda kisel nadomestila pomensko enako nemško sauer, ta pa slušno podobno judovsko zoro, ki pomeni »pomanjkanje«, kumarica pa nemško Gurke, ki se je samo v tem frazemu izcimila iz judovske joker v pomenu »draginja«. Nemška beseda Gurke v vsakdanjem pomenu »kumar(ic)a« je sicer prevzeta iz istopomenske poljske ogórek.
---
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtor: dr. Marko Snoj.