Neomejen dostop | že od 9,99€
»Mene bi začela glava boleti že lani jeseni. Že takrat je bilo jasno, da s takšnim tempom, kot se je začelo, ne bo dolgo moglo iti v isto smer. Prehitra rast odhodkov glede na prihodke in preslabo določenimi cilji glede na prioritete,« na vprašanje, ali bi ga bolela glava, če bi bil na mestu finančnega ministra, odgovarja Mitja Gaspari, ki je v treh vladah Janeza Drnovška vodil ministrstvo za finance med letoma 1992 in 2000. Guverner Banke Slovenije je bil med letoma 2001 in 2007. V vladi Boruta Pahorja med letoma 2008 in 2012 pa je opravljal funkcijo ministra, odgovornega za razvoj in evropske zadeve, ter del mandata funkcijo ministra za gospodarstvo.
Za Delov podkast Moč politike je pojasnil tudi, da je bolj kot to, kdo vlado sestavlja, ključno, kako je med seboj usklajena – kakšne so torej njene prioritete in kako je usklajena koordinacija znotraj nje. »Predsednik vlade in tisti, ki vodi glavne projekte, mora zelo jasno vedeti, kaj se dogaja po ministrstvih. Ta pa ne smejo delati stvari vsako po svoje. Ne morejo se usklajevati šele v javnosti. Dobro bi bilo, če bi se uskladili že na začetku. Po tem pa bi nekdo, ki je koordinator, usklajeval in pazil, da potekajo usklajeno.«
Je torej v vladi kaos? »Ne vem, kakšno je vzdušje v vladi, a zunanjemu opazovalcu se zdi, da nimajo dobre koordinacije,« je še pojasnil Gaspari in kot primer izpostavil koordiniranje reform zdravstva, pokojninskega sistema, dolgotrajne oskrbe in davčnega sistema.
»Težavo imamo, da vsaka od teh reform sili v svojo smer. Nekega povezovalnega stičišča pa ni,« je bil še kritičen do dozdajšnjega načrtovanja.
Na vprašanje o tem, zakaj predsedniku vlade Robertu Golobu svojih menedžerskih izkušenj morda ni uspelo najbolje prenesti v vodenje vlade, pa je odgovoril, da tako kot država ni gospodinjstvo, vlada ni podjetje. »Voditi podjetje ni enako kot voditi vlado,« je še dejal in poudaril, da je dinamika delovanja v vladi večplastna. Nemogoče jo je zreducirati na nekaj klasičnih menedžerskih principov.
Z Mitjo Gasparijem smo se pogovarjali tudi o delovanju strateškega sveta za makroekonomska vprašanja predsednika vlade, katerega član je. Povedal je, kako je treba nasloviti vprašanje pokojninske in zdravstvene reforme. »Ne gre za noben zgodovinski dogodek, zgodovinski je le zato, ker je že minil,« pa je komentiral zmagoslavje koalicije ob preoblikovanju dopolnilnega zavarovanja.
Govorili smo tudi o spreminjanju davčnega sistema in možnosti za zmanjšanje obremenitev dela, česar pa po njegovih besedah ne moremo početi tako, kot si želijo nekateri podjetniki, ter o kadrovskih menjavah na finančnem ministrstvu.
Pojasni pa tudi, zakaj finančno negotovi časi še vedno niso minili.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji