Proračuna 2024-25 bo spet omejevalo fiskalno pravilo

Vlada ki pripravlja proračunske dokumente za prihodnji dve leti, je sprejela prvi razrez proračunskih izdatkov po ministrstvih. Proračunske prioritete v letih 2024 in 2025 bodo zdravje, znanje in mladi, vključno s stanovanjsko politiko, je povedal minister za finance Klemen Boštjančič. Prihodnje leto sicer prvič po 2019 spet veljajo fiskalna pravila in proračuni bodo morali to upoštevati, kar pomeni, da bo treba preudarno upravljati z javnim denarjem, poudarjajo v finančnem resorju.

Razrez proračunov 2024 in 2025. INFOGRAFIKA: Delo

»Vsi proračunski uporabniki so nezadovoljni, a razumejo to situacijo. Pogajanja so bila zelo konkretna in na vladi smo soglasno potrdili razrez proračuna,« je po seji vlade še pojasnil minister. Skupni predvideni proračunski prihodki bodo prihodnje leto znašali 15,2, v 2025 pa 15,9 milijarde evrov. Prihodnje leto bo tako proračunska poraba za 300 milijonov nižja, kot je bilo načrtovano v prvotnem proračunu za 2024, ki ga je državni zbor sprejel novembra lani. Cillj tega je znižanje javnofinančnega primanjkljaja pod tri odstotke bruto domačega proizvoda. A državna poraba bo ostala na zelo visoki ravni. Kljub znižanju porabe glede na že sprejeti proračun bodo namreč proračunski izdatki v 2024 za 10 odstotkov višji od realizacije v 2022 in kar za 50 odstotkov višji kot v predkoronskem letu 2019. Za zdaj so vsi proračunski izračuni zasnovani na Umarjevi pomladanski gospodarski napovedi, ki za letos predvideva 1,8-, za prihodnje leto pa 1,4-odstotno gospodarsko rast.

In kakšna je zdaj proračunska časovnica? Ministrstva bodo do 22. avgusta pripravila svoje podrobne predloge finančnih načrtov. Po običajnih proračunskih pogajanjih bo nato vlada proračuna s spremljajočimi dokumenti sprejela in poslala v državni zbor do konca septembra. Čez približno dva meseca bo nato znana tudi končna ocena proračunskih prihodkov in s tem tudi primanjkljaja, podlaga za nove izračune pa bo Umarjeva nova jesenska napoved gospodarskih gibanj.

Finančni minister ob tem poudarja, da bo zlasti pri investicijskih projektih ključno koriščenje sredstev iz evropskih kohezijskih sredstev in denarja iz mehanizma za okrevanje in odpornost.

Primerjave z nekaj rezerve

Pri primerjavi načrtovane porabe posameznih resorjev v 2024 in 2025 s predvidenimi izdatki iz letošnjega rebalansa je seveda treba upoštevati, da imajo nekatera ministrstva, kot je zlasti gospodarsko, letos napihnjeno porabo zaradi ukrepov za omilitev energetske draginje. Končuje se tudi obdobje covidnih dodatkov. Poleg tega bo k porabi nekaterih resorjev v prihodnjih dveh letih treba še dodati prilive iz kohezije in omenjenega načrta za okrevanje in odpornost. Na drugi strani pa so zdaj tako rekoč vsa evropska kohezijska sredstva proračunsko knjižena na pristojnem ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, ki mu je v prihodnjih dveh letih namenjenih za dobre 1,3 milijarde proračunskega denarja.

Tudi del denarja za financiranje zdravstva (po ministrovih besedah gre za ukrepe, težke približno 330 milijonov evrov) je v proračunskem razrezu prikazanih znotraj predvidene porabe ministrstva za finance. Poleg tega v finančnem resorju načrtujejo tudi višje izdatke za servisiranje javnega dolga. Za plačilo obresti smo tako še leta 2022 namenili 655 milijonov evrov, v letih 2024 in 2025 pa se bo ta znesek povišal na 818 oziroma 888 milijonov evrov.

Med največjimi proračunskimi uporabniki ostajajo tudi resorji za vzgojo in izobraževanje, za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, čez milijardo evrov pa naj bi v prihodnjem letu znašala tudi poraba ministrstva za obrambo. Med proračunskimi zmagovalci bo v prihodnjih dveh letih zlasti ministrstvo za solidarno prihodnost, ki naj bi se mu poraba zvišala s 155 milijonov v 2024 na dobrih 272 milijonov evrov v 2025. V primerjavi z letošnjim letom pa se bo v 2024 zvišala tudi finančna poraba državnega zbora.