Proceduralni zapleti z dolgotrajno oskrbo

Začetek parlamentarne poti zakona o dolgotrajni oskrbi se bo zamaknil za vsaj en dan, morebiti celo za več. Poslanski skupini SDS je namreč uspelo z zahtevo za ponovno odločanje o tem, ali je primerno, da se materija obravnava po nujnem postopku. Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je manever označil za nagajanje in poskus zavlačevanja.

Pri SDS so prepričani, da zakon, ki so ga pripravili na ministrstvu za solidarno prihodnost (MSP), ne izpolnjuje pogojev za obravnavo po nujnem postopku, zato so, kot omogoča poslovnik, vložili zahtevo, naj o sklepu kolegija predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič odloča celoten državni zbor. »Poslovnik določa, da je mogoče zakone obravnavati po nujnem postopku ob predpostavki obstoja treh okoliščin, in sicer v primeru vojne, naravnih nesreč in če bi zaradi nesprejetja posameznega zakona nastale težko popravljive posledice za državo,« je utemeljil poslanec SDS Zvonko Černač in dodal, da trenutno nismo priča ničemur od tega ter da je Janševa vlada decembra 2021 področje že uredila na sistemski ravni. »Golobova koalicija in vlada pa sta pred letom dni v revanšističnem smislu zelo grdo ponagajali upravičencem s tem, ko so z vložitvijo novele tega zakona dosegli premaknitev uveljavitve določb na 1. januar prihodnje leto,« je še dejal Černač, ki ne vidi nobene potrebe po novem zakonu o dolgotrajni oskrbi, saj je »bistveno slabši od veljavnega«. Med drugim zato, ker uvaja nov davek za vse v višini enega ali dveh odstotkov prejemkov, tudi za upokojence.

To je tehnično sicer res, a deloma zato, ker zakon prejšnje vlade dolgoročnega načina financiranja storitev sploh ni urejal, temveč je predvideval, da bi jih dve leti kril državni proračun, leta 2024 pa bi se sprejel zakon o financiranju dolgotrajne oskrbe. Černač meni, da bi bilo še najbolje, da zakon, ki niti ni dobil zelene luči Ekonomsko-socialnega sveta, koalicija umakne, »ker je slab in škodljiv za upravičence do dolgotrajne oskrbe«. Hkrati pa je spomnil, da je podobno proceduro uporabila opozicija leta 2021.

Kaj bo sledilo? Na začetku izredne seje v četrtek popoldne bo državni zbor glasoval in glede na številčna razmerja zelo verjetno tudi ponovno potrdil nujni postopek. Potem bo zasedal matični odbor, precej verjetno je, da se bo točka uvrstila na plenarno sejo šele v ponedeljek.

»Pobuda za ponovno odločanje o načinu obravnave zakona, ki jo je vložila SDS, ne pomeni nič drugega kot postopkovno nagajanje in zavlačevanje,« se je odzval minister Simon Maljevac, ki je prepričan, da predlog izpolnjuje pogoje za nujno obravnavo. »Tako nagajanje smo všteli v samo časovnico sprejemanja zakona in je tako intenzivna prav zato, ker bi sicer 1. januarja 2024 začel veljati zakon prejšnje vlade, ki je neizvedljiv, kar so prebivalci potrdili tudi na referendumu.« Ko govorimo o zakonu o dolgotrajni oskrbi, je dejal minister, ljudje ne potrebujejo političnega preigravanja, temveč storitve, kot so dolgotrajna oskrba na domu, v institucionalnem varstvu, oskrbovalec družinskega člana, e-oskrba in vse drugo, kar zakon prinaša.

Maljevac je zagotovil, da ima zakon polno podporo koalicije, da so ga intenzivno usklajevali tudi zadnje dni in da se vsi strinjajo, da mora Slovenija končno dobiti nov steber socialne države.

A pomislekov, ali bo ureditev ustrezna, vsekakor ne manjka. Pri Zvezi društev upokojencev Slovenije, med drugim, nasprotujejo temu, da bi upokojenci morali plačevati odstotek od svojih neto pokojnin, kar po njihovem mnenju pomeni vdor v veljavni pokojninski sistem, to določilo bi bilo, tako so prepričani, vredno celo ustavne presoje. Delodajalske organizacije pa so proti dodatnim obremenitvam gospodarstva, kar bi, kot poudarjajo, zmanjšalo njegovo konkurenčnost in posledično ogrozilo delovna mesta. »Skupna prispevna stopnja delavcev in delodajalcev, ki v tem trenutku znaša kar 38,2 odstotka, je namreč že zdaj med najvišjimi v Evropi,« so zapisali in izrazili prepričanje, da obstajajo še velike rezerve za financiranje dolgotrajne oskrbe.