Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Izbrisanih je bilo 5977 čakajočih, ki tega še ne vedo

Poročali smo o pacientih, ki so imeli preložene preglede in so bili izbrisani s čakalnih seznamov, danes je pojasnilo podalo ministrstvo.
V ponedeljek se je zaključil javni poziv, s katerim so iskali nove člane svetov zavodov. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
V ponedeljek se je zaključil javni poziv, s katerim so iskali nove člane svetov zavodov. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
9. 11. 2022 | 09:25
9. 11. 2022 | 13:50
4:43

Pacienti, ki so jim bili kontrolni pregledi iz opravičljivih razlogov preloženi, so bili oktobra letos izbrisani s čakalnih seznamov. Na problem so Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije opozorili v Zdravstvenem domu Idrija, kjer so do zdaj odkrili enajst izbrisanih pacientov. Tomaž Glažar, direktor ZD Idrija, je danes, ko je zbral še več informacij, pojasnil, da je ob prejetem obvestilu ministrstva o izbrisu napotnic v septembru medicinska sestra v ambulanti za pulmologijo pregledala vse vpisane podatke v čakalni knjigi za prve preglede.

Ni pa bila pozorna na kontrolne preglede, ker ti pred letom 2020 niso bili predmet preverjanja veljavnosti neizkoriščenih napotnic, in njihov preklic po 30 dneh. Po izbrisu napotnic so bili torej izbrisani samo prenaročeni pacienti za kontrolne preglede, ki so imeli datume obravnav po datumu izbrisa.

Ministrstvo za zdravje je konec septembra izvajalce obvestilo, da bo v sistemu eNaročanje od 10. oktobra 2022 spet vklopljena storitev »preverjanje veljavnosti neizkoriščenih napotnic in njihov preklic po 30 dneh«. Navedena storitev je bila izklopljena od 23. marca 2020 zaradi epidemije covida-19.

Na ministrstvu bodo spregovorili o čiščenju čakalnih seznamov.  FOTO: Jure Eržen/Delo
Na ministrstvu bodo spregovorili o čiščenju čakalnih seznamov.  FOTO: Jure Eržen/Delo

Alenka Kolar, v. d. direktorja direktorata za digitalizacijo, je na novinarski konferenci povedala, da so bili vsi izvajalci obveščeni o spremembi in da se morajo tudi vprašati, zakaj zadeve niso bile v sistemu pravilno zavedene, vedeti je treba, kje je nekaj šlo narobe, zakaj šifra pregledov v primeru opravičljivih razlogov ni bila prenesena na nov termin. Izpostavila je možnost, da nekateri zavodi niti ne vedo za napake oziroma ne bodo vedeli, dokler se ne bo pojavil na vratih prvi pacient in bodo ugotovili, da zanj ni termina. Največja škoda je narejena pri ljudeh, ki so imeli več terminov, pa jih na enega od njih ni bilo in so mu bili pobrisani še preostali. Škoda je narejena tudi zdravnikom, ki bodo morali pisati nove napotnice, je bila jasna Kolarjeva. Teh ljudi, ki so utrpeli opisano največjo škodo, torej so imeli predvidene termine v prihodnosti, je po podatkih ministrstva 5977.

Če strnemo, so na ministrstvu zdaj zagnali servis, ki ni deloval dve leti in pol, zdaj pa se dogaja vsesplošno čiščenje seznamov. Iz njih torej izginjajo tudi pacienti, ki so storitve, na katere so bili napoteni, že davno opravili, pa to ni bilo v sistemu pravilno evidentirano in jih zdaj upravičeno brišejo. Takih je bilo na primer okoli 200.000. »Ne iščemo krivcev. Iščemo povezljivost sistemov ministrstva, NIJZ in ZZZS,« je sklenil minister za zdravje Danijel Bešič Loredan.

Profesionalizacija svetov zavodov

V ponedeljek se je ob tem zaključil javni poziv, s katerim so iskali nove člane svetov zavodov. Za člane svetov zavodov se je prijavilo 192 posameznikov, katerih ustreznost strokovne službe ministrstva že preverjajo. Namen poziva je bil v profesionalizaciji svetov zavodov, je pojasnil Aleš Šabeder, vršilec dolžnosti direktorja Urada RS za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu.

Po njegovih besedah se zdaj pripravljajo tudi poenoteni akti svetov zavodov, ki bodo razdeljeni na tri sklope. Poenotenju aktov bo sledilo poenotenje statutov in temu bo sledilo tudi novo imenovanje članov svetov zavodov. Kandidati, ki bodo imenovani, bodo izbrani iz baze prijavljenih kandidatov. Prijavila se je tudi velika večina trenutnih članov svetov zavodov, je dejal Šabeder.

Na ministrstvu pripravljajo tudi spremembo uredbe o sejninah, ki so danes na precej nizki ravni (člani zdaj prejemajo 58 evrov bruto). Po novem bi bila sejnina sestavljena iz fiksnega in variabilnega dela, ki bo vezan na uspešnost delovanja določenega javnega zavoda.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine