Ministrstvo dobilo še nekaj dni za popravke

Ljubljana – Člani parlamentarnega odbora za šolstvo bi morali odločati, ali je predlog novele o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI-L), s katero naj bi uresničili odločbo ustavnega sodišča in uredili financiranje zasebnih osnovnih šol, primeren za nadaljnjo obravnavo. A so se poslanci koalicije odločili, da – po zelo kritičnem mnenju zakonodajno-pravne službe državnega zbora (DZ) – dajo pristojnemu ministrstvu še nekaj dni, da prouči stališče in pripravi ustrezne popravke.

»Mnenje zakonodajno-pravne službe državnega zbora je v večini pritrdilo pomislekom, ki smo jih v SMC izpostavljali v začetku razprave o financiranju zasebnega šolstva. Ker so imeli tudi drugi koalicijski partnerji podobne zadržke, smo se odločili, da sejo začasno preložimo, da bi imelo ministrstvo do ponedeljka čas, da pripravi ustrezna pojasnila in amandmaje za odpravo pomislekov zakonodajne-pravne službe,« je pojasnil Branimir Rajić (SMC), predsednik parlamentarnega odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino. ZOFVI-L sicer predvideva, da bi imele zasebne šole v celoti plačan obvezni program javne šole, za razširjeni progam (jutranje varstvo, podaljšano bivanje, učno pomoč, dodatni in dopolnilni pouk) pa ne bi dobile nič več. Zdaj prejemajo za oba programa po 85 odstotkov, zato so se obrnili na ustavno sodišče, po novem pa bi, v seštevku, dobili skupaj le za pokritje 65-odstotkov. »Menim, da ministrstvo ne more vztrajati pri tem, da ne da nič za razširjeni program. Razlog za razpravo je prav to, da pridemo do številke, ki bi bila bolj pravična,« je dodal Rajić.

Vprašljivo z vidika ustavne ureditve

Po mnenju zakonodajno-pravne službe državnega zbora je ZOFVI-L na več mestih vprašljiv z vidika ustavne ureditve, na določenih pa je tudi protiustaven. Če strnemo, so njeni zadržki precej podobni, kot so argumenti SDS, NSi, Združenih staršev, zasebnih osnovnih šol in drugih nasprotnikov predloga.

Temeljna pomanjkljivost ZOFVI-L se, poudarjajo pri zakonodajno-pravni službi, kaže v strogi usmerjenosti predlagatelja k uresničitvi zelo ozko opredeljenih ciljev, to je k uresničitvi odločbe ustavnega sodišča in k zaščiti javnega šolstva, ki niso sorazmerni širini in naboru predlaganih sprememb. Ugotavlja, da ureditev in pojasnila snovalcev novele niso skladna z odločbo ustavnega sodišča. Opozarjajo tudi na notranja neskladja.

Ker novela zahteva, da se mora izobraževalni program zasebnih šol od javnih razlikovati »tako, da bogati šolski prostor ter staršem in dijakom omogoča možnost izbire«, bi bila delitev med »javno veljavnimi programi« in »programi, ki so pridobili javno veljavnosti«, lahko sporna z vidika pravice do svobodnega izobraževanja in z vidika prepovedi diskriminacije na podlagi osebnih okoliščin. Hkrati zakonodajno-pravna služba izpostavlja, da izrecno prepoveduje enakost programov.

V skladu z načelom zaupanja v pravo ustava posamezniku zagotavlja, da mu država pravnega položaja ne bo poslabšala arbitrarno, ZOFVI-L pa zasebnim šolam obseg javnih sredstev za financiranje znižuje, kar poslabšuje pravni položaj njim, posledično pa tudi učencem in njihovim staršem. V obrazložitvi predloga pa ni pojasnjeno, kaj bi bil pravni interes, ki to utemeljuje, je še prebrati v mnenju.

Ni vsaka šola za vse

Civilna iniciativa Združeni starši, katerih člani so se zbrali pred državnim zborom, stališča zakonodajnopravne službe seveda pozdravlja. »Dejstvo je, da niso vsi programi primerni za vse otroke, niti walfdorski, niti montessori, niti škofijski in niti državni ne. Ne bi rad, da bi moralo starše skrbeti, ali bodo finančno zmogli in se bodo morali na podlagi denarja odločati, kateri program je primeren za otroke, ne pa na podlagi otrokovih potreb,« je dejal Aleš Šef iz civilne iniciative. Če bi obveljal predlog, bi se, po njihovih izračunih, plačila staršev v zasebnih šolah povečala za 2,5-krat. Kdor danes prispeva 50 evrov na mesec, bi moral po novem tudi več kot 140 evrov.