Ministrica obtožuje nevladnike: Ravnajo sporno, saj poskušajo vplivati na postopek ravnanja s tujci

Kako lahko nevladna organizacija pridobi seznam imen in podatkov o lokaciji tujcev na Hrvaškem, ki bodo v Sloveniji zaprosili za azil? Ali je nevladna organizacija s pogojevanjem policistom, kako morajo ravnati z izbranimi prebežniki, prestopila mejo zakona? Kaj to pomeni za varnost in ustavni red Slovenije?

Več slovenskih nevladnih organizacij že dolgo obtožuje policijo, da nezakonito obravnava tujce na meji s Hrvaško. Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar pa razkriva ravnanje ene nevladne organizacije, ki po njenem mnenju izsiljuje policiste.

»Na območju Učakovca se nahajajo štirje tujci. Glede tega smo na vašo policijsko postajo tudi klicali. Njihova imena so ... Kot razumemo, gre za državljane Afganistana ... Na vaši policijski postaji bodo izrazili namero za azil. Glede na to, da ni dvoma, da bodo zaprosili za azil, bomo v primeru vrnitve v Republiko Hrvaško oziroma Bosno in Hercegovino zoper policista, ki bo vodil postopek zaradi nedovoljenega vstopa, vložili kazensko ovadbo.« To so izseki sporočila, ki smo ga pridobili v uredništvu.

Odhajajoča ministrica za notranje zadeve je opozorila na »izrazito sporna ravnanja nevladnih organizacij«, ker poskušajo vplivati na postopek in tudi z vidika statusa in poslanstva nevladnih organizacij. Čeprav ni povedala, o kateri organizaciji govori, se je kmalu razkrilo, da je to Pravno-informacijski center nevladnih organizacij (PIC).


 

Györkös Žnidar: Take prakse niso nikomur v korist

V uradu varuhinje človekovih pravic z obiski na policijskih postajah preverjajo trditve nevladnih organizacij, da policija tujcem, ki nezakonito vstopijo v državo, ne omogoča vlaganja prošenj za azil in jih množično vrača na Hrvaško. Ministrica za notranje zadeve v odhajanju Vesna Györkös Žnidar obtožbe vztrajno zavrača in s prstom kaže na po njenem mnenju izrazito sporna ravnanja nevladnih organizacij.

»Prišlo je več individualnih sporočil o lokacijah nezakonitih migrantov, ki jih posredujejo na policijske postaje, ponavadi tudi z napovedjo, da bodo poimensko določene osebe izrazile namero zaprositi za mednarodno zaščito. Pričakujejo tudi poročanje o posameznih individualnih primerih. Absolutno nesprejemljivo pa je, da so bile v nekaterih napovedih tudi grožnje z ovadbami zoper policiste, če bodo te osebe vračali na Hrvaško, kar bi seveda lahko vplivalo na postopke in na delo policistov,« je opisala Vesna Györkös Žnidar, ki meni, da take prakse niso nikomur v korist. Po njenih besedah se morajo nevladne organizacije, ki imajo določene pogodbene obveznosti, zavedati primarnega poslanstva in v nobenem primeru prestopati meje zakonitosti, tovrstno sporočanje pa je problematično tudi z vidika zakona o mednarodni zaščiti, ki določa, da vlaganje prošenj ne sme biti pod vplivom državnega organa.



Pri PIC, ki je od leta 2015 od notranjega ministrstva prejelo 418.000 evrov sredstev, trdijo, da vse njihove aktivnosti v zvezi z migranti oziroma begunci potekajo izključno v Sloveniji in so popolnoma zakonite. »Ko nam oseba sporoči, da želi pri nas zaprositi za mednarodno zaščito in da bo pri tem potrebovala našo pomoč, policijo obvestimo, kje je, kdo je ter ali želi zaprositi za mednarodno zaščito. Osebi namreč s tem pomagamo vstopiti v uradni postopek,« je pojasnila direktorica PIC Katarina Bervar Sternad. Glede napovedi kazenskih ovadb pa odgovarja, da bi Vesna Györkös Žnidar kot vodilna na ministrstvu za notranje zadeve, v okviru katerega deluje policija, »morala razumeti, da napoved vložitve kazenske ovadbe ni in ne more biti razumljena kot grožnja, saj gre le za uporabo legitimnih in zakonitih pravnih sredstev«.
 

Klici na javno objavljeno številko

Kako nevladna organizacija, ki ponuja pravno pomoč v uradnih postopkih, ve, na primer, za štiri tujce, ki so v Učakovcu in bodo izrazili namero za azil? »Podatke dobimo prek naše telefonske številke, ki je javna,« odgovarja Katarina Bervar Sternad.
V uradu varuha človekovih pravic se, po besedah namestnika varuhinje Ivana Šeliha, do dopisov, v katerih so navedene lokacije na Hrvaškem, ne morejo opredeliti, ker z njimi niso seznanjeni. Vedo pa za dve obvestili o lokacijah v Sloveniji, kar pa je zanje le dodatna informacija policijski postaji, da so na njenem ozemlju tujci.



Pri Amnesty International Slovenije (AIS) se v obtožbah ministrice niso prepoznali in tudi o obvestilih policiji ne vedo nič. »V okviru naših ugotovitev o nezakonitih prisilnih vračanjih prosilcev za azil s strani slovenske policije pa razumemo kontekst, v katerem si prosilci za azil in tudi aktivisti ali organizacije poskušajo prizadevati, da bodo namere za zaprositev za azil tudi v resnici obravnavane v skladu z zakonom o mednarodni zaščiti in pravom človekovih pravic in jih ne bodo ignorirali, kot smo letos poleti ugotavljali v našem poročilu. Onemogočanje prošenj za azil pomeni kršitev mednarodnega prava, in to je tisto, kar si po našem mnenju zasluži pozornost tako ministrice kot javnosti – stanje terja neodvisno preiskavo dela policije, ne pa napada dela nevladnih organizacij,« razmišlja Nataša Posel, direktorica AIS.
 

Sporno – ali tudi nezakonito?

Ministrica v odhajanju na vprašanje, ali namerava ukrepati zoper »nedopustno in škodljivo ravnanje«, ni odgovorila. Več naših sogovornikov dvomi, da bi sploh lahko, tudi če bi hotela. »Če držijo navedbe, da nevladne organizacije delujejo na omenjeni način, je to vsekakor zelo sporno, brez dvoma z moralnega vidika, je pa vprašanje, ali tudi s kazenskopravnega. To mora sicer ugotoviti policija, ki razpolaga z vsemi podatki, a bojim se, da je bolj hoja po robu. Gre pa za nedopustno vpletanje v delo policije, ki mora postopke voditi na podlagi zakonov, ne pa navodil kogar koli,« pojasni Blaž Kovačič Mlinar, odvetnik in kazenskopravni strokovnjak. Ukrepali bi lahko kvečjemu, če bi policista v resnici kazensko ovadili.