Kmetje na ulicah v več krajih, napovedujejo vseslovenski protest

Medtem ko se kmetijske organizacije s pristojnim ministrstvom pogajajo za rešitev stavkovnih zahtev, so danes v več krajih po Sloveniji kmetje znova samoiniciativno organizirali proteste, s katerimi opozarjajo na »nevdržen položaj« zaradi zaostrovanja okoljskih zahtev in ekonomskega položaja ter nezadovoljstvo s prepočasnim reševanjem domačih odprtih zahtev.

»Protesti so jasen signal nam kot zastopnikom kmetov kakor vladi, da moramo pogajanja pospešiti,« je dejal predsednik kmetijsko-gozdarske zbornice Roman Žveglič. Predsednik sindikata kmetov Anton Medved pa je dejal, da so se kmetje organizirali samoiniciativno, ker čutijo potrebo, v sindikatu pa jih pri tem podpirajo. »Menimo, da se pogajanja ne premikajo v pravo smer in da bo stvari treba zaostriti. Kmetje to od nas zahtevajo. Rastna sezona na poljih je pred vrati, nekateri pa še vedno niso dobili subvencij za lani,« ob tem se stroški repromateriala in okoljske omejitve zaostrujejo.

Kot odmev na proteste kmetov v več evropskih državah so prvi spontani protest sredi januarja letos pripravili kmetje v Savinjski dolini, kjer so ob štajerski avtocesti v znak nezadovoljstva z domačo kmetijsko politiko kurili kresove. Že nekaj dni zatem so traktorske sprevode pripravili na Ptuju in v okolici. Prejšnji teden so kmetje iz Celja in Slovenj Gradca protestirali proti suhim zadrževalnikom za zaščito pred poplavami. Danes pa so se kmetje s traktorji zbrali v Murski Soboti, Gornji Radgoni, na Ptuju, v Celju, Novem mestu in Kranju.

Protesti proti skupni kmetijski politiki so danes potekali tudi na Češkem, kjer kmetje z več kot 3000 traktorji blokirali meje s Poljsko in Slovaško ter vpadnice večjih mest, v preteklih dneh pa tudi na Poljskem, v Španiji, Franciji in Grčiji.

 FOTO: Špela Kuralt 

Ključno izvzetje obdavčitve plačil OMD

S terena prihaja več kot 30 različnih zahtev, je povedal Roman Žveglič. Ključne so izvzetje plačil za območja z omejenimi dejavniki za kmetovanje (OMD plačila) iz obdavčitve, dogovor, kako se bo smelo kmetovati v priobalnem pasu vodotokov (uredba tam prepoveduje preoravanje), dogovor o umeščanju suhih zadrževalnikov – kmetje jim po besedah Žvegliča ne nasprotujejo, ampak zahtevajo individualno obravnavo kmetij in nadomestna zemljišča –, ter pospešitev plačil za ukrepe kmetijske politike za lansko leto.

Druge zahteve bo po besedah Žvegliča treba rešiti na evropski ravni. Med temi sta umik štiriodstotne prahe (ta obveznost je letos izvzeta, kmetje pa zahtevajo izvzetje za celotno programsko obdobje skupne kmetijske politike, do leta 2027) in zaščita pred poplavo poceni kmetijskih pridelkov (zlasti žit) iz Ukrajine.

Predsednik sindikata kmetov Anton Medved je med zahtevami izpostavil še, naj se v visokogorju vzpostavi stanje, ki bo omogočalo pašo živine, ter problematiko 30-odstotnega zmanjšanja plačil za nekatere kmetijsko-okoljsko podnebne ukrepe. Ministrstvo je zanje namenilo manjša sredstva, ker je predvidevalo, da se bodo vanje prijavila le velika podjetja, zdaj pa so se tudi mali kmetje. Nekateri so že šli v investicijo pametnih škropilnic in trosilce umetnega gnoja, denarja pa bo manj, je pojasnil Medved.

FOTO: Špela Kuralt 

Sestanek z ministrom Boštjančičem v torek

Kmetijska ministrica Mateja Čalušić je na prvem uradnem srečanju predstavnikom kmetijskih organizacij v začetku meseca obljubila sprotno reševanje odprtih zadev, a se je hitro zataknilo. Ta torek so kmetijske organizacije pričakovale, da se bodo o izvzetju OMD plačil iz obdavčitve sestale s finančnim ministrom Klemnom Boštjančičem – njegovo ministrstvo mora namreč odobriti spremembo zakona o dohodnini –, vendar sestanka ni bilo.

S finančnega ministrstva so za STA sporočili, da so se v ponedeljek na to temo sestali s predstavniki kmetijskega ministrstva. Dogovorili so se, da bo kmetijsko ministrstvo pripravilo analizo metodologije za določanje katastrskega dohodka in OMD plačil ter v ta namen ustanovilo delovno skupino. Ugotovitve delovne skupine pa bi nato na finančnem ministrstvu preučili z vidika davčne obravnave.

To so potrdili tudi na kmetijskem ministrstvu, od koder so sporočili, da je pogoj za spremembo zakona o dohodnini priprava analize, ki bi pokazala neposredni vpliv OMD na posamezno kmetijsko gospodarstvo, in širše tudi vpliv tako na trajnostni razvoj kmetijstva kot na prehransko varnost prebivalcev. Analiza bo po napovedih ministrstva zaključena do aprila letos. Čas, da se najde rešitev, sprejemljiva za vse organizacije, pa je do letošnje jeseni, so navedli.

Še isti dan, ko bi moral biti sestanek, ki ga ni bilo, so kmetijske organizacije Boštjančiču poslale dopis z zahtevo po sklicu nadomestnega sestanka v roku sedmih dni (do 27. februarja). V nasprotnem primeru so napovedale organizirano stopnjevanje protestnih aktivnosti. Danes, na dan protestov, so dobile vabilo na sestanek, je povedal Žveglič.

Protipoplavni ukrepi naj ne gredo na škodo kmetov

Na protestu v Šmarjeti pri Celju se je po podatkih STA zbralo okoli 200 kmetov. Kot je povedal šentjurski kmet Franc Jagodič, so protestirali tudi proti napovedani gradnji suhih zadrževalnikov. Po njegovih besedah kmetje niso proti poplavni varnosti, a pričakujejo, naj se to reši na ustrezen način, ne pa da se za to žrtvuje najboljša kmetijska zemljišča.

Današnjega protesta pa se niso udeležili kmetje iz Spodnje Savinjske doline. Kot je za STA povedal kmet iz Podloga pri Šempetru v Savinjski dolini Rok Sedminek, so se z direkcijo za vode uskladili glede gradnje suhih zadrževalnikov. Povedali so jim, da bodo zgradili štiri zadrževalnike v Žalcu, dva pa v Braslovčah.

Franc Jagodič je medtem napovedal, da bodo vztrajali, dokler ne bodo dosegli zahtevanega. »Predvideno je stopnjevanje aktivnosti, pri čemer nas podpirata kmetijsko-gozdarska zbornica in sindikat kmetov. Mislim, da bodo sami v prihodnjih dneh napovedali vseslovenski večji protest, ki bo mogoče trajal tudi več dni skupaj.«