Juncker: Če ne bomo za pogajalsko mizo, bomo na meniju

Nekdanji predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je v intervjuju za španski časnik El País spregovoril o trenutni geopolitični situaciji, ki jo zaznamuje povratek Donalda Trumpa v Belo hišo. »Obdobje Trumpa, Putina in Xija sili Evropo, da se brani,« je prepričan luksemburški državnik, ki je bil na čelu evropske komisije med letoma 2014 in 2019.

Ne bi si želel, da ima Viktor Orbán posnemovalce v Sloveniji

»Pod okriljem ZDA je Evropa zgradila Unijo, ki temelji na trgovini, na moči gospodarstva, na zakonih, pravilih in skupnih vrednotah z Američani. Združene države zdaj vsemu temu obračajo hrbet. Dežnik ameriške obrambe je izginil, tako kot smo se bili ob izbruhu vojne prisiljeni odklopiti od poceni ruske energije, ker nismo mogli več zaupati Putinu. Skupni šok trumpizma in Ukrajine vodi Evropo v prisilno geopolitično prebujenje. Trumpov cilj je bil in je, da nas razdeli. A to mu v prvem mandatu ni uspelo. In kmalu bo odkril, da mu bo spet spodletelo,« je prepričan 70-letni Juncker.

Trenutno piše knjigo spominov in za El País je spregovoril tudi o svojem življenju. »Mojega očeta, ki ni nikoli zapustil svoje vasi, so sredi druge svetovne vojne vpoklicali v nemški vermaht. Nekaj ​​dni kasneje so ga skupaj s štirimi njegovimi najboljšimi prijatelji odpeljali na rusko fronto; vedno je govoril, da je začel streljati, ne da bi razumel, zakaj. Bil je ujet v Rusiji. Kasneje je delal v jeklarski industriji,« se je spominjal politik in ugotavljal, da ga je ta zgodba zaznamovala. »Še posebej danes, ko spet veliko govorimo o vojnah.«

Kljub črnim oblakom, ki se zgrinjajo nad Evropo, je optimističen: »EU je iz vseh teh kriz izšla v močnejšem položaju. Evropa je pokazala, da je, ko divja nevihta, sposobna spremeniti svoja pravila in imeti politično vizijo. To se je zgodilo, ko so se Britanci na žalost odločili zapustiti Unijo. To se je zgodilo s krizo državnega dolga. To se je zgodilo s pandemijo. In zdaj se spet dogaja: EU ima močan nagon za preživetje.«

FOTO: Christian Hartmann/Reuters

Juncker, ki je bil tudi luksemburški finančni minister (1989–2009) in prvi stalni predsednik evroskupine (2005–2013) v časih, ko je bila evropska finančna in dolžniška kriza na vrhuncu, pravi, da si moramo biti glede vojne v Ukrajini na jasnem, da Rusija ni spoštovala dogovorov. »Putin je napadel Ukrajino in imel je načrt, da v desetih dneh doseže Kijev. Ukrajini moramo stati ob strani in doseči moramo spodoben mirovni sporazum. EU mora biti del tega sporazuma: morali bi biti za to pogajalsko mizo, če nočemo biti na meniju.«

Na vprašanje o vlogi Evropske unije pri reševanju bližnjevzhodne krize je dejal, da je to »hudičevo zapleten konflikt« in da »nikoli nismo imeli pravega glasu na Bližnjem vzhodu«. Skrbi ga tudi vzpon skrajne desnice na stari celini: »To, kar počnejo naše tradicionalne stranke, je skrb vzbujajoče. Desna sredina ponavadi posnema skrajno desni populizem, medtem ko se leva sredina pusti, da jo pometejo skrajno levi populisti. EU je postala ranljiva za skrajno desnico, ki se sklicuje na strup nacionalizma, želi uničiti socialno državo in nasprotuje priseljevanju. Voditi moramo tudi besedno vojno: izrazi, kot so varnost, zaščita, suverenost in ponos, se morajo vrniti v naš slovar. Populisti jih ne morejo ugrabiti in izrabljati strahu. To bitko moramo voditi.«