Ujma odnesla nekatere načrtovane investicije

Občina Žalec je bila glede na ocenjeno višino škode ena najbolj prizadetih občin. Župan Janko Kos je povedal, da je bilo poplavljenih več kot 800 stanovanjskih in poslovnih objektov. V Žalcu zdaj čakajo na razgrnitev državnega prostorskega načrta (DPN), ki obsega več suhih zadrževalnikov. Do zdaj so DPN najbolj nasprotovali prav žalski občani z močno civilno iniciativo.

Ministrstvo za naravne vire in prostor je januarja lani objavilo pobudo v postopku DPN za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini. V Žalcu so takrat javno predstavili dve varianti. Po eni bi na območju osmih občin zgradili osem suhih in dva mokra zadrževalnika, po drugi varianti bi bil še en dodaten suhi zadrževalnik. Projekt je predvideval gradnjo več visokih protipoplavnih nasipov in visokih pregrad, mostov, zidov …

To je zelo veliko območje, kjer so v 64,5 odstotka primerov najboljša kmetijska zemljišča. Kmetje, ki so suhim zadrževalnikom že v preteklosti nasprotovali, so bili tudi lani proti. Ministrstvo in direkcija za vode sta takrat prejela 142 različnih pripomb, stališč, predlogov in mnenj o pobudi.

Poplavljen Žalec z Inštitutom za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije z nasadi hmelja avgusta 2023. FOTO: Ihps

Po natančno enem letu od javne predstavitve projekta in po novi ujmi rešitev (še) ni. Direktorica direkcije za vode Neža Kodre je decembra na Polzeli pojasnila, da so DPN že revidirali na podlagi avgustovske ujme in da bi bil projekt najpozneje januarja 2024 v gradivu za vlado.

Brez dovoljenj spet zrasel jez na Savinji

Kako daleč je DPN in kaj je v njem, zanima tudi žalskega župana Janka Kosa: »Če se voda nekje ne bo razlila, bo prihrumela v Celje in Laško. V pripravo je treba vključiti vse deležnike, prepričati lastnike zemljišč, tiste, ki imajo zemljo v najemu, tiste, ki imajo na tem območju premoženje. Jim vse pojasniti, dati poštene odškodnine. Ampak mi še niti ne vemo, na katerem območju bodo tako imenovani suhi zadrževalniki oziroma razlivna območja. Tri različice so v zraku, jaz lahko zagovarjam le tisto, ki je bila potrjena na žalskem občinskem svetu,« je dejal župan Janko Kos. Ta različica je stara, žalski svetniki so jo potrdili leta 2018.

Nujni projekti

V občini Žalec je avgustovska ujma povzročila za približno 76 milijonov evrov škode. Kos je dejal, da morajo za večjo poplavno varnost nujno postaviti nov most v Grižah: »Treba je narediti most z večjim obokom, brez stebrov v vodi. Da je most nujen, je prepoznala tudi država, ki nam je dala 40 odstotkov akontacije na ocenjeno projektantsko vrednost. Zdaj čakamo direkcijo za infrastrukturo (DRSI), ki revidira projekt. Do marca moramo izbrati izvajalca, sredi leta želimo začeti delati novi most.«

Poplavljene Petrovče v občini Žalec. FOTO: Ks Petrovče

Kosa sicer najbolj skrbi, da bo ujma postala izgovor: »Pred dvema letoma smo že imeli pripravljen osnutek sporazuma med občino, DRSI in Darsom za gradnjo priključka na avtocesto. DRSI sporazuma že takrat ni podpisala, zdaj pa se izgovarjajo prav na poplavo. Ampak mi to potrebujemo, ker bodo ljudje stali v prometu. Obrtna cona se širi, še več gospodarskih objektov bo umeščenih v ta prostor, Lidl namerava razširiti svoj logistično-skladiščni del za še 22.000 kvadratnih metrov.«

Dodal je, da so industrijsko cono Arnovski gozd v celoti popolnili, a da je interes za širitev ogromen, zanimajo se tudi podjetja iz Zgornje Savinjske doline: »Uradne ponudbe še ni, je pa bil pri nas predstavnik KLS in še kdo.«