Minister Hojs od biserov in svinj k policijskim lenuhom

Notranji minister Aleš Hojs se je na družbenem omrežju twitter v odzivu na članek v Delu verbalno spravil nad sindikat policistov in jih ozmerjal za lenuhe. Bistvo korespondence se je nanašalo na neprimerno varovanje poslancev pred državnim zborom in v njem ter varovanje na alternativni državni proslavi 25. junija, na katero so vdrli pripadniki neonacističnih skupin oziroma rumeni jopiči.

Generalni direktor Policije Anton Olaj je po odreditvi strokovnega nadzora nad opravljanjem nalog na proslavi zoper tri policiste PU Ljubljana prejšnji teden izdal pisno opozorilo pred redno odpovedjo, ker so menda kršili pogodbo o zaposlitvi. Predsednik Sindikata policistov Slovenije (SPS) Kristjan Mlekuš je za Delo spregovoril o političnih pritiskih na delo policije, v odziv na opomin pred izgubo zaposlitve za tri policiste pa je dejal, da so opozorila generalnega direktorja »pravno neutemeljena, v nasprotju z veljavnimi delovnopravnimi postopki in predvsem puščajo premočan vtis poskusa politizacije policijskih vrst, da bi lahko bili tiho«.



Po Mlekuševem mnenju bi pri vsem skupaj lahko šlo celo za strokovno napako generalnega direktorja. To je bilo očitno preveč za notranjega ministra, ki je na twitterju policistom svetoval, naj nehajo z izgovori in politiziranjem. V sindikatu so ministru nato predlagali, naj se seznani z določbami 32. člena zakona o organiziranosti in delu v Policiji, vendar se zgodba s tem ni končala. Hojs je policiste retorično vprašal, ali so izdelali oceno tveganja, in jih nato ozmerjal z lenuhi. Pozneje je sicer dodal, da je z lenuhi mislil na sindikaliste, ne policiste. V javnosti so besede mnogi kljub vsemu označili za povsem neprimerne in nevredne funkcije ministra.

Twitter je medij

Družbeno omrežje nikakor ni mesto, kjer bi med seboj obračunavali državni funkcionarji, je jasen antropolog Dan Podjed. »Zaradi uporabe omrežij sta se pomešala koncepta, kaj je javno in kaj zasebno. Gre za zasebno korespondenco, ki se ne bi smela uporabljati v javnem mediju, kot je twitter.« Antropolog je spomnil na dogodek iz junija leta 2011, ko je na splet ušel zvočni posnetek takratnega predsednika vlade Boruta Pahorja, ko je s poljudnim ter tu in tam vulgarnim besednjakom komentiral politične razmere v Sloveniji.

»Grobe in neprimerne besede političnih veljakov so nekoč, kot v Pahorjevem primeru, naključno pricurljale v javnost, danes pa jih politiki sami zlivajo na ljudi po twitterju. To poplavo zmerjanja moramo nujno omejiti in vzpostaviti nov komunikacijski bonton, ki bo veljal za obe različici resničnega sveta: fizično in digitalno. Dvig ravni spletnega sporazumevanja se bo obrestoval tudi politikom, saj so ljudje naveličani grobosti in prepirov, poleg tega pa tudi ponavljajočih slovničnih napak in drugih oblik mrcvarjenja jezika.«



Predsednik SPS Kristjan Mlekuš je bil v svojem komentarju na Hojsov izpad kratek: »Raven komunikacije je stvar vzgoje vsakega posameznika. Funkcionar je zavezan etičnim kodeksom, zato je tak način pogovarjanja povsem neprimeren. Očitno na drugi strani ni argumentov. Deveti in 32. člen zakona sta namreč jasna.«

Mlekuš je še dodal, da so v smislu dogodkov na proslavi in posledično opozorili pred odpovedjo zaprosili za dokumentacijo, ker so prepričani, da gre za nezakonite ukrepe in zlorabo položaja. Ko jo bodo proučili, bodo o nadaljnjih potezah obvestili javnost.