Andrej Šter: Države bodo odločno omejile nenujna potovanja

V četrtek so opravili 4.484 PCR testov in 20.446 hitrih antigenskih testov ter potrdili 912 novih okužb, kažejo podatki sledilnika za covid.19. Delež pozitivnih na PCR testih je bil 20,3-odstoten. Skupno število aktivnih primerov znaša 10.614, 7-dnevno povprečje okuženih je v četrtek znašalo 768,1. Število hospitaliziranih se še vedno znižuje, danes znaša 529, na intenzivni negi je 95 bolnikov s covidom-19. Umrlo je 14 ljudi, je na novinarski konferenci povedala Maja Bratuša.

Med občinami glede na včeraj potrjene okužbe izstopajo: Celje z 28, Domžale s  27, Kranj s 23, Škofja Loka z 19, Velenje z 18, Ljubljana s 112, Maribor z 38. Tudi včeraj je bilo v obalnih občinah potrjenih precej novih okužb, v Kopru 55, v Izoli in Piranu pa 15. Obalno-kraška regija ima najvišjo incidenco in precej izstop v primerjavi z drugimi, 7-dnevna incidenca je 430. Če se razmere poslabšajo, bi se lahko obalno-kraška vrnila nazaj v črno regijo.

Aktualne podatke o epidemiji so na novinarski konferenci predstavili minister za notranje zadeve Aleš Hojs, direktor NIJZ Milan Krek, vodja Konzularnega sektorja na ministrstvu za zunanje zadeve Andrej Šter in Mariana Poznič, Slovenka, ki živi v Argentini, o izkušnjah glede ukrepov v času epidemije v Argentini:



Vlada je na včerajšnji dopisni seji sprejela nov odlok, na žalost ta zaostruje situacijo, je povedal notranji minister Aleš Hojs. Obalno-kraška regija se je premaknila v rdeče, še bolj zaskrbljujoče je, da je zelo blizu črne faze, je povedal. V regiji je ponovno uvedena omejitev gibanja, zbiranje ljudi ni več dovoljeno, so pa tudi redefinirali prejšnje ukrepe. Če je bilo prej gibanje znotraj regij omejeno na občine, so se tokrat odločili, ker imajo vse občine primerljivo epidemiološko sliko, da se omejitev gibanja omeji na celotno regijo.

Od sobote je prepovedano zbiranje v obalno-kraški regiji, iz regije in v regijo so prehodi prepovedani, prej so bile prej le prepoved le iz regije, zdaj je prepovedan tudi vstop. Izjeme so: za prihod in odhod na delo, za opravljanje gospodarskih, kmetijskih in drugih dejavnost, obisk zdravnika, nujni obisk lekarne … Dodane so še druge izjeme: regijo lahko prečkate, če imate negativen hitri ali PCR test, ki ni starejši od 48 ur oziroma če je oseba covid-19 prebolela in ima dokazilo oziroma če so bili že celjeni z dvema odmerkoma cepiva. Drugih sprememb v odloku ni, je pojasnil Hojs. »Pozivam vse, da ta vikend ne hodite na obalo, da Primorci ne potujejo, ker to je način, da zajemimo kar strmo rast virusa v tej regiji in spravimo zopet na oranžno oz. v prihodnje na druge faze.« Glede prehajanja med začasnim in stalnim bivališčem je Hojs povedal: »V kolikor imate stalno prebivališče v Ljubljani, ostanite v Ljubljani, ne smete tega dela pravne norme izkoristiti, da boste vseeno dopustovali na obali.«

Šole v obalno-kraški regiji še vedno ostajajo odprte. Hojs je dodal, da bodo šolniki, epidemiologi in zdravniki do naslednje srede pripravili model, ki bi morda omogočal nadaljevanje pouka v slabših, torej rdečih regijah, morda celo vstop srednješolcev v šole.



V zadnjih dnevih se je trend širjenja virusa obrnil navzgor, kar ni dobro, to sem napovedal že na zadnji konferenci, je povedal direktor NIJZ Milan Krek. »Situacija je jasna: iz stagnacije gremo navzgor. Obalno-kraška meji na Furlanijo-Julijsko Krajino, ki ima 25 odstotkov britanskega seva, ta argument je treba upoštevati, hipotetično lahko rečem, da je angleški sev prišel tudi na obalno območje. Tam je namreč velika fluktuacija prebivalstva, dnevno čez mejo hodi okoli 5000 ljudi – kar predstavlja prvi problem. Na drugi strani pa je dejstvo, da se tudi v nekaterih drugih regijah, ki so sicer v oranžni fazi, situacija počasi slabša oziroma te regije niso blizu rumeni fazi.«

Direktor NIJZ je bil kritičen do poročanja o tem, da ima Slovenija največ smrti, saj pravi, da v javnost prihajajo zelo pavšalni podatki. »To nam na NIJZ ni všeč, ker ne želim, da se prebivalce straši.« Število smrti na en milijon prebivalcev je bilo na dan 24. februarja višje denimo v Nemčiji, Italiji, prav tako je sedemdnevna incidenca višja v mnogih državah, Slovenija nikakor ni na vrhu. Za nami so Italija, Poljska, Črna gora, BiH, ki imajo v tem trenutku bistveno več mrtvih in nas bodo kmalu prehitele. Slovenija bo počasi drsela navzdol.  Tudi pri številkah umrlih v zadnjem tednu so pred nami Nemčija, Španija, Češka, Slovaška. Glede trenda umrljivosti je jasno videti, da se je število smrti v DSO občutno znižalo, odkar so v decembru začeli cepiti oskrbovance in zaposlene. »Zdaj imamo tudi dneve, ko v domovih za ostarele ne umre nihče. Trendi so negativni, gredo torej navzdol. K cepljenju pozivam še vse oskrbovance in zaposlene, ki še niso bili cepljeni.«

Po besedah Kreka Slovenija sodi med države, kjer je presežna umrljivost nizka. V predzadnjem tednu je bila razlika v primerjavi s tedenskim povprečjem smrti v istem obdobju lani 30.

»Še vedno odsvetujemo nenujna potovanja«

Vodja Konzularnega sektorja na MZZ Andrej Šter je povedal, da na konzularnem sektorju vsak dan prejmejo med 50 in 80 vprašanj, ki se posredno oz. neposredno nanašajo na možnosti potovanja ali bivanja v tujini. Predvsem gre za preverjanje informacij, ki jih posamezniki že imajo. Ljudje želijo, da na MzZ potrdijo oziroma ovržejo njihove informacije. Eden od zaključkov razprave na vrhu EU pa je bil, da države odločno omejijo nenujna potovanja.

»Naše stališče pri tem je že malce dolgočasno: še vedno odsvetujemo nenujna potovanja. Nujnost je vezana na razlog, ki prevlada in je v vitalnem interesu. Nujnost ni, da smo imeli vavčer, pa nam bo ta kmalu propadel,« je bil jasen Šter. Opozoril je, da se informacije in statistični pokazatelji, ki jih imamo pri nas, razlikujejo od tistih v drugih državah, zato je vedno ob potovanjih treba pomisliti tudi na te razlike. V srednji in vzhodni Evropi tako prihaja do omejitev, ki jih prej nismo poznali: zapira se nemška meja, zaostruje se situacija na Češkem in Poljskem. »Če so bila potovanja v nedavni preteklosti enostavna, so zdaj otežena in tvegana.«



Glede drugačnih in celo napačnih informacij ter intepretacij o varnosti posameznih držav, je Šter izpostavil tragični primer. Ambasada v Kairu je namreč sporočila, da je na turističnem potovanju umrl slovenski državljan, ki je bil v trenutno zelo priljubljenem letovišču na Zanzibarju. Smrt je nastopila po nekaj tednih hospitalizacije v tej državi. »Kolegi v Kairu so opozorili na dejstvo, da se včasih ta del svet promovira kot otok, ki ima rajske plaže in kamor virus ne pride. To je le realnost oblasti in njihove promocije turizma.«

Šter je zato še enkrat izpostavil nujnost potovanj, torej da ima tisti, ki se odloči za potovanje, razum in pogum, da spoštuje vse ukrepe in tudi po vrnitvi s potovanj omogoči službam, ki se ukvarjajo z osebnim in splošnim zdravjem, da preprečijo vdor nevarnega virusa med populacijo. To bo namreč pripomoglo k normalizaciji stanja.