Cepljenje proti covidu ne bo le muha enoletnica

Kolikšne so možnosti, da se bomo poslej pred vsako zimsko sezono, enako kot proti gripi, lahko cepili tudi proti covidu-19? Avstrijci se na redna vsakoletna cepljenja prebivalstva proti okužbi z novim koronavirusom že intenzivno pripravljajo. Kako daleč pa smo pri nas?

Dr. Roman Jerala, vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu, meni, da je »govoriti o potrebi po vsakoletnem cepljenju še močno prezgodaj«. »Ni razloga, da bi mislili, da zaščita s cepivom ne bo dolgotrajna,« pojasnjuje, »zato zdaj nima smisla špekulirati o tem.« »Če bo cepljenje res potrebno,« dodaja, »potem lahko rečem le to, da bodo vektorska cepiva zelo verjetno neustrezna zaradi imunogenosti virusnega vektorja in manjše učinkovitosti ponovnih vakcinacij z istim cepivom.«

Proti covidu desetkrat več odmerkov kot proti gripi

Pri avstrijski zdravstveni zavarovalnici pa že proučujejo možnost, da cepljenje prebivalstva postane rutina. To pomeni, da se bo treba proti koroni cepiti vsaj enkrat, če ne dvakrat na leto. Proti gripi se letno cepi petnajst odstotkov Avstrijcev, za kar naša severna soseda potrebuje 1,6 milijona odmerkov cepiva. Kot so izračunali, bi jih morali za cepljenje proti koronavirusu zagotoviti približno desetkrat toliko - kar okrog 18 milijonov. Za primerjavo: v Sloveniji se je v sezoni 2019/20 proti gripi cepilo doslej rekordno število ali dobra polovica več kot sezono prej, to je skoraj 143.000 ljudi. Kljub temu smo po precepljenosti na repu evropskih držav. Čeprav se je v sezoni 2019/2020 v starostni skupini nad 65 let, denimo, proti gripi cepilo skoraj dvakrat toliko naših starostnikov kot prejšnja leta, 18,8 odstotka, je to še vedno štirikrat manj od 75-odstotnega deleža, ki ga je kot cilj za to populacijo postavila Svetovna zdravstvena organizacija (SZO).



Dr. Borut Štrukelj, redni profesor na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani, vzporednice med cepljenjem proti gripi in covidu-19 povleče takole: »V kolikor bi virus Sars-Cov-2 hitro mutiral in bi nove mutante ne bile več občutljive na nevtralizacijska protitelesa, bi morali vsaj nekaj let vsako leto pripraviti novo različico cepiva, ki bi bila učinkovita proti novim sevom. To sedaj delamo pri cepivih za sezonsko gripo.« V tem primeru bi SZO oziroma alternativno združenje vsako leto sporočilo, katere različice cepiv so primerne. A dr. Štrukelj meni, da se »bomo prek spominskih celic limfocitov T prej kot slej 'spoprijateljili' z raznimi sevi novega koronavirusa in bodo resnejši primeri bolezni relativno redki«.

Z maskami preprečili sezonsko gripo

Če se potreba po ponovnem cepljenju proti covid-19 vendar pokaže, pa je po njegovem smiselno, da se cepimo z obema cepivoma, tudi proti gripi. Na osnovi dosedanje prakse naj bi med enim tipom cepljenja in drugim minilo vsaj štirinajst dni, dodaja. Pri tem pa bomo ravnali modro, če se bomo najbolj osnovnih zaščitnih ukrepov, kot so zaščitne maske, držali še naprej. Dr. Štrukelj navaja dve študiji, ki se pravkar končujeta in ki dokazujeta, da po cepljenju že z enim odmerkom približno 70 odstotkov cepljenih ni več prenašalcev virusa. »Ko se bo dovolj prebivalstva cepilo ali prebolelo covid-19, maske ne bodo več potrebne. Smo pa z zaščito, predvsem nošnjo mask, kot je videti, popolnoma preprečili razvoj in epidemijo sezonske gripe, kar je zelo pozitivno,« še dodaja.




Če bo na osnovi epidemioloških podatkov vsakoletno cepljenje priporočljivo, naj bi se, še meni dr. Štrukelj, cepili vsi, verjetno tudi mladostniki nad dvanajst let. Glede na to, da je bilo cepivo proti gripi v letošnji sezoni zastonj in število cepljenih kar 12-odstotno, dr. Štrukelj podpira, da bi bilo tudi cepivo proti covid-19, če bo potrebno vsakoletno cepljenje, brezplačno.