Načrtovani proračunski primanjkljaj dosega 1,9 milijarde evrov

Vlada je potrdila predloga državnih proračunov za prihodnji dve leti in ju poslala v državni zbor. Za 2025 so načrtovani prihodki v višini 15,2 milijarde evrov za 4,6 odstotka višji od lani sprejetega proračuna, odhodki pa so višji za osem odstotkov in znašajo 17,1 milijarde evrov. Načrtovani proračunski primanjkljaj tako dosega1,9 milijarde evrov oziroma 2,6 odstotka BDP.

V letu 2026 pa naj bi se načrtovani proračunski primanjkljaj ob predvideni porabi v višini 17,1 milijarde evrov znižal na 1,2 milijarde oziroma 1,6 odstotka BDP, je povedal minister za finance in podpredsednik vlade Klemen Boštjančič, ki je zaradi premierovega obiska ZDA vodil proračunsko sejo.

Prioritete: krepitev gospodarstva, zdravstvo, ...

Kot proračunske prioritete je minister navedel ukrepe za krepitev gospodarstva, zdravstva, znanja, inovacij ter stanovanjsko in podnebno politiko. Prihodnje leto bodo z javnimi sredstvi, v okviru sklada za obnovo Slovenije, podprti tudi ukrepi za odpravljanje posledic poplav, trenutno je v omenjenem skladu na voljo 168 milijonov evrov.

Do vključno leta 2026 bodo na voljo tudi sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost, ki pa jih je, tako Boštjančič, »treba zaslužiti s predhodno izvedenimi reformami«. Slovenija pričakuje, da bo konec oktobra ali v začetku novembra iz tega naslova prejela 258 milijonov evrov.

Vlada je ob tem potrdila tudi predlog zakona o izvrševanju proračunov za prihodnji dve leti. Ta vsebuje tudi 5,2-odstotno uskladitev olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2025, kot je bilo dogovorjeno na ekonomsko-socialnem svetu. Na podlagi uskladitve se bodo zaposlenim prihodnje leto neto plače povišale, je zatrdil Boštjančič.

Letni dodatek za upokojence od 155 do 465 evrov 

Predlog zakona določa tudi letni dodatek za upokojence prihodnje leto bo izplačan v petih višinah od 155 evrov do 465 evrov – in povprečnino za občine za 2025 in 2026, ki pa bo sprejeta z amandmajem v državnem zboru.

Vlada se je ob tem seznanila tudi z osnutkom srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta Slovenije za obdobje 2025–28. Ta je pripravljen v skladu z novimi fiskalnimi pravili. Načrt predvideva štiriletno obdobje konsolidacije, ki naj bi zagotovila zmanjšanje dolga države in ohranjanje primanjkljaja pod tremi odstotki BDP. Po ministrovih besedah bo Slovenija ohranila eno najvišjih ravni državnih investicij na ravni Unije, na višini pet odstotkov BDP, te naložbe pa naj bi hkrati poganjale tudi gospodarstvo.

Največja prenova plačnega sistema v 15 letih

Vlada je ob tem potrdila potrdila predlog zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Zakon po ministrovem zagotovili predstavlja podlago za največjo prenovo plačnega sistema v zadnjih 15 letih, vendar delo »še ni končano, čaka nas še zaključek pogajanj na stebrih, kjer bomo določili končne zneske, izpogajanih pa imamo več kot 95 odstotkov vsega«.

Plače poslancev, vladnih funkcionarjev in funkcionarjev državnega sveta se ne bodo uskladile zdaj, in se ne bodo usklajevale enako kot plače drugih funkcionarjev in javnih uslužbencev. Vlada predlaga, da se uskladijo z zamikom, ob sklicu novega državnega zbora, in da do takrat ostanejo enake.

Plače javnih uslužbencev, pravosodnih in drugih funkcionarjev pa se bodo usklajevale postopoma. Višjih plač bodo sicer najprej deležni najslabše plačani javni uslužbenci, plače se bodo na letni ravni usklajevale z inflacijo, predvideno je tudi povišanje regresa za javne uslužbence, ki naj bi bil prihodnje leto za pet, v 2026 pa za deset odstotkov višji od minimalne plače.

In koliko nas bo stala plačna reforma? Po ministrovih zagotovilih bo skupni učinek 1,4 milijarde evrov do leta 2028, povišanje plač pa bo postopno, v šestih obrokih skozi tri leta.