Minister Boštjan Koritnik: Izvzetja ne smemo enačiti z višjimi plačami

Ljubljana – Tudi v tretji vladi Janeza Janša se pojavljajo ideje o izstopu nekaterih skupin iz enotnega plačnega sistema javnega sektorja, a minister za javno upravo Boštjan Koritnik tem idejam ni naklonjen. Zadeve je treba preučiti in nato videti, ali se jih da sistemsko popraviti ali bo potrebno kakršno koli izvzetje. »A poudarjam, da enačenja izvzetja z višjimi plačami ne sme biti, sicer bi si vsi želeli iz tega sistema,« pravi minister iz vrst SMC, čigar fokus do konca leta prav gotovo ne bo le javni sektor. Njegov resor je namreč skrbnik volilne zakonodaje, ki po odločbi ustavnega sodišča do konca leta potrebuje spremembe. Zadnji poskus ukinitve volilnih okrajev z uvedbo relativnega prednostnega glasu – spremembe, ki jo zagovarja tudi sam – je parlamentarno pot končal klavrno, saj je za spremembe zmanjkalo le nekaj glasov.
 

Ministrstvo za javno upravo je skrbnik volilne zakonodaje, dva predloga zakona sta bila že spisana. Menite, da bi lahko v novih pogovorih našli podporo za katerega obstoječih ali boste šli v vsebinsko spremenjene predloge?

Izhodišča se od prejšnjih predlogov niso veliko spremenila, ostajamo pri dveh osnovnih možnostih za uresničitev odločbe ustavnega sodišča. Ena je ukinitev volilnih okrajev in uvedba relativnega prednostnega glasu, druga preoblikovanje volilnih okrajev. Strokovne predloge so pripravljene za obe možnosti, zdaj pa najverjetneje ne pretiravam, če rečem, da je večina odvisna od politične volje.

Z vsemi močmi si bom prizadeval, da to vprašanje rešimo do konca leta, kot narekuje odločba ustavnega sodišča. Apeliram tudi na konstruktivno in državotvorno držo opozicije, ključno bo prisluhniti vsem, tako stroki kot različnim političnim strankam. Nato pa bomo na ministrstvu za javno upravo pripravili predlog, ki bo imel najširšo podporo.

Moja vrata so vedno odprta za predstavnike vseh strank in stroke, zato od vseh pričakujem tvorno sodelovanje in državotvorno razmišljanje, v smeri rešitve odločbe in ne ustvarjanja napetosti ter pridobivanja poceni političnih točk, pravi minister. FOTO: J

Do kdaj pa se vam zdi smiselno iskati 60. poslanski glas, nato pa prizadevanje preusmeriti v rezervni scenarij, kar je za vas – sklepam – preoblikovanje volilnih okrajev?

Izhodišče je, da moramo biti pri tem vprašanju čim bolj državotvorni. In državotvorna je uresničitev ustavne odločbe pred koncem leta. Časovnica mora izhajati iz tega. Za nas v SMC je rešitev relativnega prednostnega glasu optimalna, nikakor pa se ne bomo postavljali na okope, če bo politična volja ali stroka nakazovala drugačno rešitev, ki bi pripeljala do uresničitve ustavne odločbe. Vztrajanje pri nekem predlogu, če ta evidentno ne bo užival dovolj široke podpore, ni smiselno, še manj državotvorno. Iskreno upam, da bodo tako razmišljali tudi v opoziciji, iz katere zadnje dni prihaja veliko pozivov, da je treba zadevo urediti do konca leta. S tem se absolutno strinjam. Pri tem moramo biti sodelovalni, ne pa se »vkopati« vsak pri svojem predlogu in potem pozivati k rešitvi zadeve do konca leta. Na tak način rešitve ne bomo našli, to tudi ni sodelovanje, ampak nagajanje. Moja vrata so vedno odprta za predstavnike vseh strank in stroke, zato od vseh pričakujem tvorno sodelovanje in državotvorno razmišljanje, v smeri rešitve odločbe in ne ustvarjanja napetosti ter pridobivanja poceni političnih točk.
 

Ne bomo se postavljali na okope, pravite … Se je pa zdelo, da sta v nasprotovanju relativnemu prednostnemu glasu to pripravljena storiti SDS in njen predsednik. Bi se vam zdelo vredno znova odpreti širšo debato glede volilne zakonodaje? Največja vladna stranka SDS zagovarja večinski ali kombinirani sistem?

V koaliciji se o tem še nismo pogovarjali. Verjamem pa, da bodo po pogovorih pri predsedniku državnega zbora oziroma najpozneje do konca junija stvari že bistveno bolj razčiščene.
 

Vsaj 60 poslanskih glasov bi potrebovali tudi za ustanovitev pokrajin. »Razprave o pokrajinah so začete na napačnem koncu. Najprej je treba ljudem pač predstaviti, kaj bodo z ustanovitvijo pokrajin dobili, potem pa črtati meje …« je dejal Janez Janša še kot mandatar. Boste vi na ministrstvu za javno upravo vnovič odprli to že zimzeleno razpravo, tokrat na pravem koncu?

Če povem v kulinaričnem žargonu, je ta razprava o pokrajinah že kot dobro uležan steak. Sam sem bil, preden sem postal minister, tudi član strokovne skupine, ki pripravlja strokovna izhodišča. Ključno se mi zdi, da so strokovne podlage pripravljene in da se pogovarja o pristojnostih pokrajin. Le finančno samostojne in s fiskalno avtonomnostjo stimulirane pokrajine lahko dosegajo želene učinke spodbujevalca razvoja v družbi. Zato pokrajin ob njihovi ustanovitvi ne bi smeli obremeniti s preobsežnim izvajanjem državnih funkcij. Pokrajinam moramo najprej dati vsebino, to so njihove izvirne naloge, ki omogočajo uveljavljanje interesov, ki se oblikujejo na regionalni ravni, to pa je tudi tisto, kar je strokovna skupina zdaj pripravila. Sam menim, da bi lahko bile pokrajine koristne, je pa seveda vse odvisno od tega, kako se bodo na koncu oblikovale strokovne podlage.

Gre pa pri pokrajinah, tako kot pri volilni zakonodaji, za politično vprašanje. Sam predvidevam, da bi bile strokovne podlage lahko pripravljene do jeseni, ko bi jih lahko dali še v širšo razpravo.


 

Bi se vam zdelo realno, da jih dobimo še v tem mandatu?

Glede na predsedovanje Slovenije svetu Evropske unije v drugi polovici leta 2021 in situacijo z epidemijo bi bil verjetno zelo, zelo optimističen, če bi rekel, da ja. A to ne pomeni, da bomo stali križemrok. Kljub temu pa glede na to, da je to zelo zahtevno vprašanje, hiteti ni najbolj smiselno.
 

Boštjan Koritnik pravi, da o morebitnih rezih niso govorili. FOTO: Jože Suhadolnik

Predsednik vlade Janez Janša je napovedal dograjevanje plačnega sistema v zdravstvu in zdravstveni negi, obrambni minister Matej Tonin prizadevanje za izstop vojske iz enotnega javnega plačnega sistema. Je to začetek konca enotnega javnega plačnega sistema?

Ne, zagotovo ne bi rekel, da gre za začetek konca. Te razprave se pojavljajo verjetno od začetka samega sistema. V koalicijski pogodbi piše, da bomo preučili sistem plač v javnem sektorju, tudi v povezavi z variabilnim nagrajevanjem in še čim.
Slišal sem stališča ministra Mateja Tonina, a o tem se v vladi doslej še nismo pogovarjali. Ključno pa je, da tudi če bi prišlo do kakršnegakoli izvzetja, masa plač za izvzeto skupino ne bi smela biti višja. Kakršnokoli drugačno izvzemanje bi vodilo v razbitje sistema, kar pa ni v mojem fokusu. Osebno nisem podpornik izvzemanja skupin iz enotnega plačnega sistema.
Vsekakor se zavedam težav, ki jih ima enotni javni plačni sistem. V letu 2008, ko je bil postavljen, je imel svoj smisel. Je pa to živ organizem, ki se bo moral posodobiti.

Jasno je, da vsak sistem, ki poskuša postaviti zelo heterogene skupine na skupni imenovalec, hočeš nočeš lahko pripelje do anomalij in neustreznega nagovarjanja specifičnih skupin. To moramo natančno pregledati, vsak s svojega zornega kota, in nato videti, ali se jih da sistemsko popraviti ali bo potrebno kakršnokoli izvzetje. Še enkrat pa poudarjam, da enačenja izvzetja z višjimi plačami ne sme biti, sicer bi si vsi želeli iz tega sistema.
 

Je izdelan že kakšen bolj konkreten načrt za dograjevanje plačnega sistema v zdravstvu in zdravstveni negi?

Na ministrstvu za javno upravo ne.
 

Napoveduje se recesija. Ste se v vladi že pogovarjali, kje se bo zmanjševala poraba, kje bodo rezi?

O rezih se absolutno nismo pogovarjali. Res je, da so napovedi glede na siceršnjo konjunkturo, ki smo je bili vajeni, slabe. Je pa hkrati res, da so za leto 2021 že zelo dobre, a drži, da nas sedem odstotkov minusa in nato sedem odstotkov plusa ne pripelje na ničlo.
 

Pričakujete torej reze?

Vsekakor bo treba biti bolj racionalen. A s spodbujanjem investicij računam, da lahko kompenziramo padec. O tem, ali bodo potrebni rezi, pa je vsekakor še prezgodaj govoriti. Vsak od nas ima verjetno slabe izkušnje iz prejšnje krize, toda verjamem, da smo se od takrat marsikaj naučili – da bodo rezi, če bodo potrebni, čim manjši. Sam zagovarjam spodbujanje gospodarske rasti brez pretiranega zmanjševanja potrošnje. Rezi niso v fokusu vlade, zelo si prizadevamo, da ne bodo potrebni. Ravno temu je namenjen tudi tretji paket ukrepov, torej čim boljši zagon dejavnosti, ki so trenutno najbolj prizadete.


 

Si boste kot vaš predhodnik prizadevali za nadaljevanje ustreznejšega variabilnega nagrajevanja?

Variabilno nagrajevanje obstaja že od leta 2008, ko je bil plačni sistem uveden. V zakonu o sistemu plač v javnem sektorju imamo tri vrste delovne uspešnosti, to so redna delovna uspešnost, uspešnost zaradi povečanega obsega dela in delovna uspešnost pri prodaji blaga in storitev na trgu. V javnem sektorju gre približno že dva odstotka mase plač za izplačila iz delovne uspešnosti. Zgolj redna delovna uspešnost se zaradi hude gospodarske in ekonomske krize ni udejanjala in je bila zamrznjena od leta 2009. Izplačevati se bo začela 1. julija.

Tako kot pri dodatkih za obremenjenost in izpostavljenost bodo morali predstojniki opraviti svojo vlogo. Kot pravi ameriški psiholog Paul F. Brandwein: »Nič ni bolj neenakega, kot je enaka obravnava neenakih.« To je popotnica za naše prizadevanje za ustreznejše variabilno nagrajevanje.

Bo pa treba določiti merila. Predstojniki si želijo čim bolj natančnih meril, a dejstvo je, da gre za specifike, ki jih noben normativni akt ne more povsem zajeti in jih ustrezno obdelati. Naš namen je, da bi se to začelo izvajati s 1. julijem, a bomo morali dobiti tudi konkretna vprašanja s terena, kaj je dilema. Ne želim pa si sistema, kakršen je že zdaj pogosto v javnem sektorju pri ocenjevanju, kjer ugotavljamo, da so vsi javni uslužbenci pri letnem ocenjevanju nadpovprečni. Po naravi stvari ne moremo biti vsi nadpovprečni.


 

Ampak, kako se torej izogniti tej nadpovprečnosti vseh?

Če bi imel odgovor na to vprašanje, in to takega, ki bi pil vodo, bi lahko kandidiral za kakšno nagrado … Je pa zelo zahtevno z neko zapovedjo to preprečiti, na primer, da je 50 odstotkov lahko nadpovprečnih, več pa ne. Gotovo se bo našel kolektiv s tremi, kjer bo imel predstojnik argumente, da sta dva nadpovprečna, in temu bom težko ugovarjal, ker specifike in količine njihovega dela ne poznam.

Preventiva v izobraževanju je ključna in tudi zavedanje, kakšne so odgovornosti predstojnika. Vsekakor pa bo treba imeti tudi mehanizme kurative, ki bodo morebitna odstopanja in nepravilnosti sanirali.