Vlada ni ustavila projekta jezov, zato jutri protest

Ljubljana - Na ministrstvu za infrastrukturo, ki ga vodi Alenka Bratušek, so očitno pospravili v predal uredbo ministrstva za okolje, ki je predvidevala preklic uredbe iz leta 2005. Ta je Holdingu Slovenske elektrarne dovoljevala gradnjo osmih hidroelektrarn na Muri. Nasprotniki jezov na Muri so zato za jutri ob 10.30 pred stavbo državnega zbora napovedali protest.

Leta 2005 je vlada Janeza Janše dovolila osem hidroelektrarn, maja 2013 pa je vlada Alenke Bratušek sprejela sklep o začetku priprave državnega prostorskega načrta za hidroelektrarno Hrastje-Mota. Ta postopek še ni končan,  tudi zato, ker je bilo okoljsko poročilo leta 2016 pogubno za projekt, saj pravi, da ob gradnji hidroelektrarn ne bo mogoče doseči dobrega stanja voda in ciljev varstva narave, niti z omilitvenimi ukrepi.

Največja težava Mure je, da ima preveč dobrih danosti, so prepričani zagovorniki proste Mure. Ob Muri so največji poplavni gozdovi v Sloveniji. Belo vrbovje je prednosti habitat, ki ga ščitijo povsod v Evropi. Hidroelektrarne bi povzročile bodisi upad bodisi dvig podtalnice. Kjer bi voda upadla, bi se poplavni gozdovi izsušili, kjer bi zrasla, pa bi jih utopila. Ob Dravi so uničili stotine hektarjev gozdov, je opozorila aktivistka Andreja Slameršek in dodala, da bi predvideni nasipi za hidroelektrarne z zavesami segli do trdne podlage.



Z obvodno strugo za ribe in nasipi bi kmetje ob Muri izgubili 300 hektarjev zemljišč. Druga kmetijska zemljišča bi bila bolj suha, energetiki so kmetom zato obljubili namakanje, seveda iz Mure. Na Dravskem polju je podtalnica padla za 20 metrov, zato tudi namakanje nima pravega učinka. Ob Muri pa so tudi zajetja vode za 12 občin.

Smrt za ribe

Mura je evropska Amazonka, pravijo zaščitniki, ob njej je osem habitatnih tipov, v njej plava 51 domorodnih vrst rib (od skupaj 75 slovenskih), vračati so se začele tudi vrste, ki so prej izginile zaradi onesnaženosti reke, denimo sabljarka. »Omilitvenih ukrepov za to vrsto se ne da izvesti,« pravi Slamerškova in dodaja, da bi zaradi hidroelektrarn izginilo vsaj 17 vrst rib. Večina od teh vrst se orientira po toku reke, stoječa voda v jezerih hidroelektrarn z malo kisika pa jih zmede.

Navedbe energetikov, zlasti Dravskih elektrarn Maribor, da bi hidroelektrarne povečale število delovnih mest in dvignile BDP regije, pa še povečale število turistov, Sonjo Bezjak, vodjo Muzeja norosti, prizadenejo vsakič znova. »V Jugoslaviji je bila reka na meji z Avstrijo močno zastražena, otroci nismo smeli do reke. Šele z osamosvojitvijo smo lahko začeli uživati in živeti z reko, ki je z okolico še zelo neraziskan prostor. Potem pridejo iz Ljubljane dokumenti, ki predvidevajo osem metrov visok in osem kilometrov dolg nasip. Reke spet ne bi videli in to je nesprejemljivo,« pravi Bezjakova.



Andreja Slameršek jo je dopolnila, da bi avtomatizirane hidroelektrarne prinesle le pet do deset delovnih mest, ob tem pa uničile poslovanje vseh novih turističnih dejavnosti, ki so jih ustvarili ljudje sami. Med temi so spusti po reki, kolesarske steze, turistične ekološke kmetije, sprehodi in drugo. V vseh dejavnostih se z razglasitvijo biosfernega območja povečuje zaposlenost ljudi z višjo izobrazbo, kot jo imajo gradbeni delavci. »Nihče ne gre na dopust gledat nasipe in jezove,« je prepričana Slamerškova.

Dotaknili so se tudi možnosti, o kateri se govori, namreč da bodo DEM sprožile postopek prevlade javne koristi, kar bi bil prvi uraden postopek prevlade nad naravo. Na MOP tega postopka ne znajo voditi, meni Slamerškova, zato so jim v DEM pripravili navodila. Druga grožnja je napoved odškodninske tožbe, saj naj bi DEM v projekt hidroelektrarn na Muri plačale več kot devet milijonov evrov. Andreja Slameršek je prepričana, da večina denarja ni šla za projekt, temveč za promocijo, tudi z revijo Modri Jan, ki so jo delili po šolah. Bezjakova pa je vprašala, kdaj bo kdo ovrednotil čas, ki ga vlagajo varuhi Mure.

Malo energije, napačen cilj

Industrija v Sloveniji porabi 26 odstotkov energije in kar polovico elektrike, zgolj 50 do 60 podjetij pa porabi dve tretjini energije v industriji, zlasti proizvodnja papirja, cementa, kovin in kemikalij. »Morali bi se ukvarjati s temi podjetji, saj na ravni gospodarstva nimamo učinkovitih ukrepov,« ugotavlja Andrej Gnezda iz Umanotere. Največji porabniki imajo popuste, tako pri dajatvah za emisije ogljikovega dioksida kot pri prispevkih za obnovljive vire energije. Skupaj plačajo 50 milijonov evrov manj dajatev in prispevkov na leto.

Gnezda je še razblinil trditve, da so to vitalni deli gospodarstva. Največji porabijo 16 odstotkov vse energije, s tem ustvarijo 2,5 odstotka BDP, zaposlujejo pa 30.000 ljudi.