Mesta duhov ne ponujajo avtentičnih doživetij

»Zeleni prehod je drag, a vsaka alternativa je še dražja,« je na dnevih slovenskega turizma v Laškem poudarila Maja Pak Olaj, direktorica Slovenske turistične organizacije, in opozorila na vse večje podnebne vplive na panogo. Prav zato je bila osrednja tema letošnjega plenarnega dneva Turizem z načrtom – Za gostoljubno in trajnostno prihodnost. Tudi turizem se namreč tako kot druge gospodarske panoge srečuje z izzivi zelenega prehoda.

Smučišča od države pričakujejo subvencije za nadaljevanje vlaganj

Peter Wostner z Urada za makroekonomske analize in razvoj je ugotavljal, da je turistični sektor v dobri finančni kondiciji, da pa s 30.000 evri dodane vrednosti na zaposlenega močno zaostaja v produktivnosti, ki se od finančne krize ni kaj dosti spremenila. »Če ne bomo dvignili produktivnosti, se nam s to dejavnostjo ne bo več splačalo ukvarjati,« je dejal.

Opozoril je, da pri tem ne bomo mogli računati na dodaten kader, ker ga zaradi demografskih vplivov preprosto ne bo, ampak bo treba ustvariti več. Le tako bo po njegovih besedah mogoče doseči petzvezdične cene turističnih storitev, ki jih zdaj ne dosegamo. »Podjetja z bolj prebojnimi proizvodi dosegajo višjo dodano vrednost,« je pojasnil Wostner in poudaril, da je po izkušnjah verjetnost za prebojno inovacijo štirikrat večja, če podjetje sodeluje z drugimi deležniki. »Še vedno boste med sabo konkurenti, ampak boste vsi boljši,« je razložil.

Zaostanek pri digitalizaciji

V zahodnih državah že imajo robote, ki v gostinskih lokalih pečejo pice, je ponazoril Wostner. V Španiji deset odstotkov podjetij v turizmu uporablja robote, pri nas le 0,7 odstotka. »Z digitalizacijo in trajnostjo se ukvarjamo zato, da bomo lahko imeli premium cene, ki jih zdaj nimamo,« je pristavil.

Po besedah Maje Pak Olaj slovenski turizem tudi letos raste hitreje od svetovnega, a kljub temu ne moremo biti povsem zadovoljni. Tudi ona je ugotavljala, da pri produktivnosti in digitalizaciji zaostajamo za evropskimi konkurenti. »Vedenje potrošnikov se močno spreminja, kar je treba razumeti, če želimo turizem, ki bo odporen proti šokom,« je dejala in opozorila, da smo pri odpornosti na prelomni točki, saj imamo zmerno rast, a se že kažejo znaki nezadovoljstva, zato je treba ohraniti usmeritev v zeleni turizem.

»Nujno je treba govoriti o vplivu turizma na lokalno skupnost,« je opozorila Maja Pak Olaj. FOTO: Jure Eržen/Delo

»Nujno je treba govoriti o vplivu turizma na lokalno skupnost,« je povedala, in to je treba tudi meriti. Kot primere je navedla število prenočitev na število prebivalcev ter merjenje zadovoljstva prebivalcev, zaposlenih in gostov, s čimer se ukvarja le tretjina destinacij. Kot jo je bilo razumeti, se to zadovoljstvo trenutno giblje med 2,2 in 3,9, pri čemer je vse pod številom tri slabo.

Turistični kraj mora vedeti, koliko turistov prenese

Čezmernega turizma se je dotaknila tudi prevajalka in soavtorica slovenske izdaje turističnega vodiča Lonely Planet Virginia DiGaetano. »Čezmerni turizem ne pomeni nujno množice ljudi. Zanj niso krivi turisti, prav tako ne prebivalci. Pri čezmernem turizmu gre za neuspeh pri zagotavljanju potrebnih virov in infrastrukture,« je razložila.

Vprašati se je treba, ali kraj ponuja preveč počitniških nastanitev, premalo avtobusov, preveč trgovin s spominki in podobno: »Turistični kraj mora vedeti, koliko obiskovalcev prenese, da lahko za vse zagotovi vire in infrastrukturo, v kar je treba vlagati, ne le zaradi turistov, ampak tudi zaradi domačinov. V Sorrentu na jugu Italije je, denimo, 60 odstotkov vseh nastanitev počitniških. To pomeni, da v bloku z desetimi stanovanji v šestih nihče ne živi. Da tam ne moreš nikomur reči dober dan. To so mesta duhov,« je navedla. Gostje si želijo doživeti destinacijo, je dodala Virginia DiGaetano, a če tam ne živijo domačini, ti kraji niso avtentični.

»Turizem nima perspektive, če v svetu ne bo miru. V Evropi se bomo težko šli turizem, če na drugi strani padajo bombe, zato si želim predvsem miru. To je največ, kar lahko politika naredi za to panogo,« je dejal minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han. Strinjal se je, da so vlaganja v turizmu nujna, zato bi se morali na ravni EU dogovoriti, da bo na voljo več denarja za njegov zeleni prehod.

Prejemniki Znak Gostoljubnosti