Turizem se bo moral spremeniti

Turistična industrija letos uspešno okreva po pandemiji, saj na svetovni ravni le še za četrtino zaostaja za rekordnim letom 2019, obisk nekaterih destinacij v Evropi pa je enak ali celo višji kot pred izbruhom koronavirusa. A razlogov za pretirano zadovoljstvo ni, saj turizem še ni opravil transformacije, ki bi jo moral, smo lahko slišali na panelu v okviru Strateškega foruma Bled z naslovom Nestabilnost kot edina konstanta.

Po rekordni poletni sezoni negotova jesen in zima

»Potovanja so se vrnila skozi velika vrata. Mnoge destinacije bodo celo presegle prepandemske rezultate, vendar ne moremo biti zadovoljni,« je opozorila direktorica Slovenske turistične organizacije (STO) Maja Pak in izpostavila, da je pred panogo veliko negotovosti. Čeprav je pandemija trenutno pod nazorom, se ne ve, kaj bo prinesla jesen, poleg tega pa tudi turizem čuti posledice vojne v Ukrajini, višje cene energentov in drugih dobrin, klimatske spremembe, spremenjene navade potrošnikov, grozečo recesijo …. »Vse to vpliva na turizem,« je dejala Pakova in opozorila, da bo treba razmišljati o novih poslovnih modelih.

Pomanjkanje kadrov

Ena večjih težav turistične panoge tako Sloveniji kot po svetu je pomanjkanje kadrov v vseh segmentih, ki se je v času pandemije še povečala, saj so mnogi zaposleni odšli v druge sektorje. Luís Araújo, predsednik Turismo de Portugal in predsednik evropske komisije za potovanja, je dejal, da je v Evropi v tem času 1,5 milijona delavcev zapustilo turistični sektor. Dodal je, da bo treba zaposlene obravnavati drugače, da bi jih pritegnili in obdržali, ter spomnil, da bomo v prihodnje v to morali vključiti tudi številne begunce. »Vodstveni kadri priznavajo, da so se preslabo plačani delavci vrnili kot bumerang,« je opozorila Pakova.

A ne ne le pri zaposlenih, tudi pri samem turističnem menedžmentu je slišati opozorila o nujnih spremembah in tranziciji, zato da bi ta panoga lahko postala bolj trajnostna, družbeno odgovorna, prijazna do okolja in do lokalnega prebivalstva. »Treba je dramatično spremeniti perspektivo, ki je že dolgo napačna,« pa je dejala Alessandra Priante iz svetovne turistične organizacije in se vprašala, ali so številke iz leta 2019 res tisto kar želimo, saj smo že takrat govorili, da je turistov preveč.

Prekomerni turizem

Tudi generalni sekretar Združenja evropskih potovalnih agencij Eric Drésin je spomnil, da smo pred epidemijo govorili o prekomernem turizmu (overtourism). Dodal je, da v Benentkah denimo že razmišljajo o omejitvi dnevnega obiska: »Gre za vprašanje vzdržnosti in upravljanja destinacije.«

Zorica Urošević iz svetovne turistične organizacije pa je izpostavila, da bi morali za merjenje trajnosti postaviti merila, ki bi po eni strani upoštevala ekonomski interes, na drugi pa vpliv na okolje in družbo.

Državni sekretar Matevž Frangež pa je menil, da se bomo v prihodnjih desetih letih morali naučiti živeti z različnimi krizami, zato je po njegovih besedah pomembno, da zgradimo prilagodljive poslovne modele, kar pa terja naložbe v ljudi in trajnostni odnos do narave in do lokalnega okolja.