Smučišča od države pričakujejo subvencije za nadaljevanje vlaganj

Slovenski gorski centri so tudi zaradi vlaganj v infrastrukturo v zadnjih dveh letih letos opravili več prevozov in imeli za petino več obiska kot leto prej, nove pridobitve pa naj bi v polni meri zaživele tudi v zimski sezoni. V Združenju žičničarjev Slovenije zato menijo, da je treba vlaganja nadaljevati, če hočejo ostati konkurenčni smučiščem v naši bližini in na Balkanu.

Smučarske vozovnice bodo letos nekoliko dražje

Na Krvavcu so ta teden že začeli zasneževati proge in pričakujejo, da bo sezona boljša od lanske. Tudi oni sodijo med devet smučišč, ki so v zadnjem obdobju s pomočjo evropskih sredstev uresničili za skoraj 80 milijonov evrov naložb v žičniško infrastrukturo in drugo ponudbo, ki naj bi omogočile preoblikovanje v celoletne gorske centre.

Krepitev poletne sezone

Predsednik Združenja žičničarjev Slovenije in prvi mož Kop Boštjan Paradiž je povedal, da so bili poletni rezultati po slabi zimi tudi zato boljši: Dvanajst gorskih centrov je opravilo več kot milijon prevozov ali 30 odstotkov več kot lani, obiskovalcev pa so imeli za petino več kot leto prej. »Vlaganja v celoletno ponudbo imajo potencial, zato je treba to nadaljevati. To bi omogočilo izenačitev obiska v poletni sezoni z zimsko, ki je doslej prevladovala,« je dejal Paradiž, ki meni, da bodo omenjene naložbe prišle do izraza tudi v zimskem delu.

Država na leto za vzdrževanje žičniških naprav na vseh smučiščih nameni 3,3 milijona evrov, a to ni dovolj. V združenju si zato prizadevajo, da bi država zagotovila še dodatna sredstva za nadaljnja vlaganja. »Od države bi potrebovali približno 200 milijonov evrov spodbud v desetih letih, sto milijonov evrov bi prispevali žičničarji, skupaj torej 300 milijonov,« je povedal Paradiž. Kot ga je razumeti, bi s tem zagotovili vzdržen razvoj smučišč za naslednja leta. »Želimo nadaljevati razvojni cikel, ki smo ga začeli. Na ta račun se bo nato razvijala tudi druga ponudba,« je dodal.

Visoke omrežnine

Direktor Združenja Slovenia Outdoor Matej Kandare je poudaril, da proces desezonalizacije gorskih centrov poteka povsod. »Povsod imajo težave z zimami. Hkrati pa imamo zaradi podnebnih sprememb gorski centri vse več obiska tudi poleti, zato je treba usmerjati turistične tokove,« je pojasnil.

V obeh združenjih so izrazili skrb zaradi novega načina zaračunavanja omrežnin za elektriko. »Pri tehničnem zasneževanju se ni mogoče časovno prilagajati. Časovnih oken za to je vse manj, zato je treba zasneževati, ko so pogoji za to,« je ponazoril.

Kandare se je odzval tudi na pomisleke o smučanju kot neekološki dejavnosti, ki se pojavljajo v zadnjem času. Pojasnil je, da tehnično zasneževanje uporablja samo zrak in vodo, ki se vrne v naravni cikel. »Za zasnežitev 35 hektarov velikega smučišča potrebujemo 525.000 kilovatnih ur na sezono, kar je 30 odstotkov manj energije, kot se porabi za celoletno ogrevanje olimpijskega bazena,« je razložil. Skoraj 80 odstotkov ogljičnega odtisa pri smučanju odpade na transport, zato je po Kandarejevih besedah bolj trajnostno smučati na bližnjih smučiščih.