Medicinska sestra dobi 620 evrov, brezposelni več

Ljubljana – Bolnišnice in domovi upokojencev imajo nenehno odprte razpise za medicinske sestre, na katere pa se zadnje čase nihče ne prijavi. Zakaj je kljub povpraševanju na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 876 brezposelnih medicinskih sester? Ali je vzrok tudi to, da bi zaslužile z delom manj, kakor lahko dobijo s socialnimi transferji, če so brezposelne?

Zaslužki medicinskih sester s srednješolsko izobrazbo (zdravstveni tehniki) so mizerni: zgolj 620 evrov za mlade z nekaj leti delovene dobe in 995 evrov za sestro ob koncu delovne za redno osemurno delo (glej tabelo). Delo je težko, saj je treba stare, bolne ljudi obračati v postelji, jih dvigovati, kopati.
 

Po 40 letih dela v domu upokojencev

»Moja sodelavka ima po 32 letih delovne dobe popolno obrabo levega ramenskega obroča, za katero ne bo imela nikoli priznane pridobljene poklicne bolezni. Če bo imela srečo in bo našla prostor v tem istem domu upokojencev, v katerem je delala 40 let, bo imela prenizko pokojnino, da bi si dom plačevala,« pripoveduje ena izmed sester. Sestre zato z najtežjih delovnih mest bežijo. Poleg domov upokojencev so izjemno težka delovna mesta tudi na intenzivnih terapijah bolnišnic in v bolnišnicah na splošno. Delo je fizično naporno, sester je premalo, zato pride na eno sestro preveč težko bolnih ljudi. Po vseh standardih bi morali biti ob enem bolniku dve sestri, da bi ga lahko obrnili ali zamenjali posteljnino, a zaradi pomanjkanja je pogosto ena sama. Med sestrami je izjemno velika bolniška odsotnost (skoraj 25-odstotna). V času bolniške morajo druge delati čezmerno, kar jih izčrpa in morajo na bolniško. In krog je sklenjen, bolniških je vedno več.
 

Premala razlika med plačo in podporami

So težke delovne razmere in nizke plače vzroki, da je 876 sester s srednjo, višjo in visoko izobrazbo brezposlenih? Kot brezposelne prejemajo socialne transferje, ki so višji od plačila za delo: za enostarševsko družino z dvema otrokoma je seštevek transferjev 978 evrov, za štiričlansko brezposelno družino z dvema otrokoma 1058 evrov, za petčlansko 1286 evrov. Gre za seštevek denarnega nakazila za brezposlene, subvencij za vrtec, šolsko prehrano, najemnino, plačilo prispevka in dopolnilnega zavarovanja za zdravstvo, oprostitev RTV-prispevka in druge.



»Evropska komisija opozarja Slovenijo, da se je ujela v past brezposelnosti. Če ni velike razlike med plačo in transferji, ljudje niso motivirani za delo. Zdaj je razlika približno deset odstotkov. Plače so prenizke,« je dejala Damjana Košir, direktorica za področje zaposlovanja na Zavodu za zaposlovanje RS. A meni, da to ni poglavitni vzrok. Pove, da je med 876 brezposlenimi le 200 oseb, ki so takoj zaposljive; na zavodu so prijavljene skoraj štiri mesece. Druge pa imajo različne zdravstvene težave. Medicinske sestre hočejo spremeniti zaposlitveni cilj, torej iščejo druge vrste zaposlitev, opaža. Zato jih ne silijo na prosta delovna mesta v zdravstvu. »Brezposelni niso številke, to so ljudje. Ljudi siliti, da delajo, česar nočejo, nima smisla, saj delodajalci od njih ne bi imeli veliko,« meni Koširjeva.


 

Dvakrat lahko odklonijo delo

Brezposelne so lahko po starem zakonu črtali iz evidence (in jim s tem odvzeli denarno pomoč), če so enkrat odklonili ponujeno delo. Novi zakon je to omilil in dopušča dve kršitvi. Torej lahko brezposelni dvakrat odkloni ponujeno delo ali se ne vključuje v zaposlitvene programe. Približno tretjina brezposlenih, ki bi bili zaradi kršitev lani črtanih iz seznama, letos ne bo. V Sloveniji je zdaj 76.000 brezposlenih. Zaposlitvene napovedi kažejo, da bo v naslednjem polletju 31.500 novih zaposlitev. »Toliko brezposlenih, ki bi lahko delali, ni. Če sem optimist, je med brezposlenimi kakšnih 20.000 ljudi, ki se bodo lahko zaposlili,« je povedala. Vsa druga mesta bodo odprta za tujce. Že zdaj opažajo večji priliv tujcev.