Med iskanjem Hojsove svinje odločanje o milijardah

Bolezen novega predsednika Desusa Ljuba Jasniča je včeraj preprečila načrtovano srečanje s poslanci, na katerem naj bi skušali doreči stališče o njihovi podpori predlogu zakona o demografskem skladu. Državni zbor bo o zakonu namreč dokončno odločil predvidoma prihodnji četrtek, med vodstvom stranke in poslanci pa poenotenja stališč za zdaj po naših informacijah (še) ni.

V opoziciji, ki ni naklonjena sprejetju predloga zakona o demografskem skladu, še niso opustili upanja, da zakon le ne bo dobil zadostne poslanske podpore. Ali so tovrstna pričakovanja upravičena, bodo po ocenah naših sogovornikov iz opozicije pred tem pokazala tri tajna glasovanja – o izvolitvi predlaganega kandidata za sodnika ustavnega sodišča, viceguvernerki Banke Slovenije ter o kandidatu za sodnika na splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu.



Po mnenju sogovornikov iz vrha stranke Desus predlog zakona o demografskem skladu ni ustrezen, med drugim zato, ker bo prispevek sredstev sklada za pokojnine zanemarljiv, ker bo nanj preveč vplivala politika in ker naj bi omogočal razprodajo preostanka državnega premoženja. Stranka bo zato o predlogu zakona oblikovala svoje stališče in z njim seznanila tudi javnost.

Desus po predlogu zakona o demografskem skladu in ne glede na podporo njegovih poslancev ne bo dobil člana v nadzornem svetu sklada. Nadzorni svet naj bi imel enajst članov, sedem naj bi jih imenoval državni zbor, od tega pet na predlog poslanskih skupin, z upoštevanjem števila njihovih poslancev.

Konec ere Boruta Jamnika

»Medtem ko se novinarji intenzivno ukvarjate z iskanjem odgovora, kdo je Hojsova svinja, se v parlamentu odloča o milijardnih zadevah, na primer o investicijah v zdravstvo, davčnih spremembah ali demografskem skladu,« je pred končnim odločanjem o zakonu o demografskem skladu komentiral vodja poslanske skupine SD Matjaž Han.

SD je skušala prepričati poslance s predlogom zakona o demografskih rezervah, ki pa ni dobil zadostne podpore in je hitro končal parlamentarno pot. SD zdaj predlaga dopolnilo, s katerim bi črtali 38. člen vladnega zakona o demografskem skladu, ki predvideva, kako in za katere namene bi se delila sredstva demografskega sklada od dividend in prodaje njegovega premoženja. SD vztraja pri oblikovanju demografske rezerve, ki bi pomagala pokrivati primanjkljaj pokojninske blagajne v času, ko bodo demografski pritiski nanjo največji. Le tako bi bile koristi, ocenjujejo v SD, od oblikovanja demografskega sklada resnično deležne vse generacije.

Da vlada z ustanavljanjem demografskega sklada ne skrbi za upokojence, ampak bo tako le utrdila nadzor nad 8,6 milijarde evrov državnega premoženja in dobila nove vzvode za privatizacijo ter poseganje v nadzorne svete slovenskih podjetij, nikakor pa ne bo rešila problema financiranja pokojninske blagajne, so opozorili tudi v Levici. Stranka je predlagala črtanje 86. člena, ki določa, da vlada imenuje začasne člane uprave demografskega sklada v 15 dneh od uveljavitve zakona ter tudi prenehanje veljave vrste zakonov, ki so doslej urejali delovanje upravljavcev državnega premoženja.

Levica se boji, so zapisali v predlaganem amandmaju, za pokojninska sredstva 320.000 javnih uslužbencev, ki se jih je nabralo že za 1,4 milijarde evrov. Ta sredstva upravlja Modra zavarovalnica. Levica meni, da bi spremembe, ki bi jih uvedli z zakonom o demografskem skladu in s katerimi bi posegli tudi v statut Modre zavarovalnice, odprle pot hazarderstvu in špekuliranju s pokojninskimi prihranki javnih uslužbencev.



Dejansko zdaj statut Modre zavarovalnice zagotavlja praktično nedotakljivost prvega moža te zavarovalnice Boruta Jamnika. Ta je v minulih letih veljal za enega od najmočnejših zakulisnih igralcev v slovenskem gospodarstvu in spletel vplivno omrežje, ki se ga je vlada Janeza Janše namenila demontirati prav prek ustanovitve demografskega sklada. Jamnik izjav o skorajšnjem koncu svoje ere ne daje.