Manjšine so nit, ki povezuje narode

»V palači Gravisi-Buttorai bomo vzpostavili multimedijski center, ki bo prikazoval kulturo in zgodovino Italijanov v istrskem prostoru,« pove Maurizio Tremul, predsednik Italijanske unije (Unione Italiana), krovne organizacije italijanske manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem. Večja gradbena dela so končali, čaka jih še notranja oprema, zato odprtje za javnost načrtujejo letošnje poletje.

Palača Gravisi-Buttorai je med najboljšimi primeri baročne arhitekture v Kopru in je vpisana v register nepremične kulturne dediščine ministrstva za kulturo. Gre za eno zadnjih stavb velike arhitekturne vrednosti v zgodovinskem središču mesta, ki je potrebovala celovito prenovo. Ta zajema dve nepremičnini na naslovih Ulica Osvobodilne fronte 6 in 8, ki pa pravzaprav predstavljata desno krilo koprske palače. V središčnem in levem krilu stavbe so sicer prostori Samoupravne italijanske skupnosti Koper, Skupnosti Italijanov »Santorio Santorio« in drugih italijanskih društev. Osrednji del palače krasi balkon s tremi okni in grbom koprske plemiške družine Gravisi, v ozadju je dvorišče, ki je bilo nekoč vrt. S tem je povezano tudi nekdanje ime ulice – Ulica velikih vrtov (Via degli Orti Grandi). Na portalu je izpisana letnica 1664, a najstarejši zapisi o stavbi segajo v leto 1878.

Prenovljeno desno krilo palače mora biti v skladu s konservatorskimi smernicami ločeno z drugačnim barvnim odtenkom od osrednjega dela, ki ima balkon in triforo. FOTO: Nataša Čepar/Delo

Desno krilo palače, ki ima prav tako vdelan Gravisijev grb, ni bilo nikoli dokončano, sčasoma je zaradi porušene strehe tudi začelo razpadati. Ohranilo se je le ogrodje zgradbe, medtem ko je bila notranjost vsa porušena in že zaraščena. Prenovitvena dela so ovrednotena na 900.000 evrov, večino sredstev pa so pridobili iz projekta Primis – Interreg Italija-Slovenija, ki se financira iz evropskega sklada za razvoj. Vodilni partner pri projektu je Italijanska unija, sodelujejo pa še druge italijanske in slovenske manjšinske organizacije ter njihovi partnerji.
 

Sodelovanje med manjšinami
 

»V okviru projekta smo želeli dati novo vrednost prostoru, ki si ga delita Slovenija in Italija, na katerem živi več manjšin,« pojasni Tremul. Poleg Slovencev v Italiji in Italijanov v Sloveniji so na italijanski strani še jezikovne manjšine – Cimbri, Ladini in Furlani. Programsko območje zajema zahodni del Slovenije do višine Ljubljane, Furlanijo - Julijsko krajino in Beneško pokrajino. Po sogovornikovih besedah gre v vsebinskem smislu za nadaljevanje projekta Jezik-Lingua, ki so ga izvedli z istimi partnerji, le da so zdaj kulturno dimenzijo dopolnili s turizmom. »Izkazalo se je, da je to še bolje, saj našo prisotnost v tem okolju lahko promoviramo in povezujemo s turističnimi produkti,« omeni. Projekt je v celoti ovrednoten na 2,8 milijona evrov, od tega je 2,4 milijona evrov evropskih sredstev. Slovenska manjšina v Italiji pa namerava sredstva iz projekta nameniti manjšemu multimedialnemu centru v Narodnem domu v Trstu.

Dvoriščni del prenovljene palače Gravisi-Buttorai, ki je vpisana v register nepremične kulturne dediščine. FOTO: Arhiv Italijanska unija

Rezultat prejšnjega projekta, pri katerem so sodelovali, je Krajinski in pripovedni muzej SMO (Slovensko multimedialno okno) v Špetru v Nadiški dolini (Beneška Slovenija), v italijanski Videmski pokrajini. »Naša zamisel je podobna, obiskovalcem želimo približati kulturo in zgodovino Italijanov v Sloveniji in na Hrvaškem. Večina jih je morala po drugi svetovni vojni zapustiti svoje domove in so odšli v Italijo, ostalo nas je zelo malo. Nekaj se jih je sem preselilo tudi iz hrvaškega dela Istre. Obenem želimo pokazati, kaj smo in kaj počnemo danes. V okviru širšega projekta poudarjamo pomen multikulturnosti, večjezičnosti in multietničnosti tega teritorija ter povezovanje med manjšinami, ki tu živijo,« izpostavi. »Nismo se preselili mi, 'preselila' se je meja. Skozi naš projekt bomo pokazali del Slovenije v Italiji in del Italije v Sloveniji. Manjšine so dodana vrednost nekemu prostoru, to je nit, ki nas povezuje. In to bi radi predstavili tudi obiskovalcem, ki lahko spoznavajo naše območje prek bogate kulture in kulinarike,« podčrta.
 

Pred palačo bo manjši trg
 

V skladu s prenovitvenimi načrti glavni vhod ne bo več skozi porton, ki gleda na Ulico OF, pač pa s stranske ulice, kjer bo po dogovoru z občino nastal manjši trg, ki ga bodo na novo tlakovali. Stavbe niso smeli zvišati, da bi bilo desno krilo enako levemu, pač pa le toliko, kolikor je bilo v originalu zgrajeno. Sledili so vsem smernicam zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki pa jim je dovolil, da nad obnovljeno konstrukcijo postavijo montažno nadgradnjo, ki mora biti vizualno ločen element in odmaknjen od roba fasade palače, da z ozke ulice sploh ni viden. V zgornjem nadstropju pa bodo uredili svoje pisarne. Desno krilo palače pa mora biti v skladu s konservatorskimi smernicami tudi ločeno z drugačnim barvnim odtenkom od osrednjega in levega dela palače.

Pogled na palačo Gravisi-Buttorai z leve strani. Osrednji del palače krasi balkon s tremi okni in grbom koprske plemiške družine Gravisi, v ozadju je dvorišče, ki je bilo nekoč vrt. FOTO: Nataša Čepar/Delo

V multimedijskem centru bo šest ali sedem »postaj«, ki pa ne bodo v kronološkem vrstnem redu, pač pa bodo razporejene na tematska področja – književnost, arhitektura, znani Istrani in podobno. Vzpostavili bodo tudi virtualni zemljevid, nekakšen google maps, kjer se bosta s približanjem želene točke prikazala podoba in opis posameznih kulturnih znamenitosti.
 

Kdo ve, da je termometer izum Koprčana?
 

»Tako prenovljena palača kot njena nova vsebina bosta pomenili obogatitev kulturne in turistične ponudbe Kopra,« je ponosen Tremul. »Ne želimo pa govoriti le o naši zgodovini, usmerili se bomo v didaktično-znanstveni pristop. Nagovoriti nameravamo tudi šolarje in študente ter jim približati, na primer, vedenje o tem, kakšen je bil pomen Kopra pod Benetkami, ko je mesto doživelo razcvet kot prestolnica Istre (la capitale dell'Istria), imenovali so ga celo istrske Atene (L'Atene dell'Istria). Tu je bilo kulturno središče, kamor so prihajali mladi iz oddaljenih krajev,« razlaga.

Grb koprske plemiške družine Gravisi FOTO Arhiv Italijanska unija

V Kopru so med drugim delovali humanist Peter Pavel Vergerij starejši (Pier Paolo Vergerio il Vecchio), škof in protestantski reformator Peter Pavel Vergerij mlajši (Pier Paolo Vergerio il Giovane), ki je bil mentor Primožu Trubarju, eruditi, kot sta grof Gian Rinaldo Carli in njegov bratranec Girolamo Gravisi, glasbenik Antonio Tarsia ali zdravnik Santorio Santorio. »Tudi vsi Koprčani, kaj šele Slovenci od drugod, ne vedo, da je bil Koprčan Santorio Santorio v 17. stoletju izumitelj prvega termometra,« še navede.