Uzakonjena vrnitev Narodnega doma

»Mislim, da je to zgodovinski dosežek,« je komentirala Tatjana Rojc, rimska senatorka in obenem predstavnica Slovencev v Italiji. Uredba, ki jo je italijanska vlada sprejela v četrtek, je ključen korak za prenos lastništva Narodnega doma, zgodovinskega simbola slovenstva v Trstu, na fundacijo, ki sta jo v ta namen ustanovili krovni organizaciji slovenske manjšine v Italiji.

Italijanska vladna uredba predvideva spremembo 19. člena zaščitnega zakona, ki govori o vračanju nepremičnin slovenski narodni skupnosti v Italiji. Prejšnje ohlapne zakonske navedbe so zdaj konkretizirane, saj je določeno, da mora tržaška univerza prenesti lastništvo Narodnega doma na istoimensko fundacijo, ki sta jo ustanovila Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ) in Svet slovenskih organizacij (SSO) – oba uradno predstavljata slovensko manjšino v Italiji. Vladna uredba obenem določa tudi obseg financiranja univerze pri selitvi na novo lokacijo ter obnovo zgradb, za kar je namenjenih slabih 24 milijonov evrov do leta 2031.
 

Vrnitev kot priznanje in opravičilo

Na Uradu Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu so poudarili, da smo s tem bliže uresničitvi memoranduma iz lanskega leta, sklenjenega ob obisku obeh predsednikov držav v Trstu, ob stoti obletnici požiga Narodnega doma. V uradu pričakujejo, da bo kmalu tudi palača dokončno vrnjena v slovenske roke.



»Bila sem v neposrednem stiku z delom na vladni seji in me veseli, da je bilo to udejanjeno. Uredba velja z objavo v uradnem listu, sledijo pa še običajni birokratski postopki za dokončno uveljavitev zakonskih sprememb,« je dejala Tatjana Rojc. Po njenih besedah je bilo vloženega veliko truda, ki pa se je obrestoval tudi zaradi široke podpore temu dejanju, začenši pri obeh predsednikih republike. »Italijanskemu predsedniku Sergiu Mattarelli se že izteka mandat, zato si je želel, da bi pred napovedanim jesenskim obiskom, ki ga načrtuje s slovenskim predsednikom Borutom Pahorjem v obeh Goricah, končal to zgodbo, za katero se je osebno zavzel,« je nadaljevala. Dodala je, da gre pri vrnitvi Narodnega doma za priznanje italijanske države Slovencem v Italiji in konkretno opravičilo za vse zlo, ki se je začelo s požigom palače. »Ta zgodovinski dogodek moramo posvetiti Borisu Pahorju, živi priči dogodkov, ki so zaznamovali naš narod pred stotimi leti,« je menila.
 

Sledi dogovor z univerzo o selitvi

»Zahvaliti se moramo vsem akterjem, ki so kljub težavnim časom storili vse potrebno, da se je zakon spremenil,« je poudaril Rado Race, predsednik Fundacije Narodni dom, ki bo imel v prihodnje nalogo skleniti dogovor s tržaško univerzo o selitvi. Kot je poudarila Ksenija Dobrila, predsednica SKGZ, bo ta dogovor bistvenega pomena, saj bo začrtal tudi časovni okvir dejanske vselitve slovenskih organizacij in društev v palačo. Oba predstavnika krovnih organizacij sta dejanje italijanske države pozdravila. »Obetamo si, da bo že razmeroma kmalu prostore v Narodnem domu dobila Narodna in študijska knjižnica, ki bi lahko nadomestila obstoječo univerzitetno knjižnico,« pa je omenil Walter Bandelj, predsednik SSO.