Premik za projekte italijanske manjšine

»Obračali smo se tudi na pretekle vlade, a naše prošnje niso bile uslišane,« pravi poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Žiža, ki je zadovoljen, da jim je pod to vlado uspelo zagnati nekaj ključnih projektov, na katere so čakali že več kot desetletje. Pojasnil je, za kaj vse so se dogovorili, ob tem pa je zatrdil, da ni šlo za politično trgovanje z njegovo podporo.

Potem ko so dobili zeleno luč za obnovo italijanske gimnazije in osnovne šole v Kopru (palača Collegio dei Nobili), se Obalni samoupravni skupnosti italijanske narodnosti zdaj obeta še nakup koprske palače Tarsia, v kateri sicer domujejo Primorske novice, a jo njihovi lastniki prodajajo. Za obnovo palače Collegio dei Nobili, kjer se je v 18. stoletju šolal tudi znameniti piranski violinist in skladatelj Giuseppe Tartini, je vlada odobrila okoli 4,8 milijona evrov. Za nakup palače Tarsia iz konca 16. stoletja, pa naj bi – glede na oglaševano ceno – odšteli okoli milijon evrov.

»Smo še v fazi urejevanja dokumentacije, ki čaka na dokončno potrditev na uradu za narodnost, ta pa se mora uskladiti z ministrstvoma za finance in javno upravo. Pričakujemo pa, da bo do sklenitve pogodbe za nakup palače Tarsia prišlo v prihodnjih tednih in bomo tako rešili našo dolgoletno prostorsko stisko z najetimi prostori na več lokacijah,« navede Felice Žiža. Janez Pavčnik, direktor Primorskih novic, je pogovore z italijansko skupnostjo potrdil in ob tem dejal, da časopisna hiša ostaja v Kopru, a da odločitve o novi lokaciji še ni. Neuradne informacije, da naj bi se selili v Cimosovo upravno stavbo v Šalari, ni komentiral.
 

Italijanske ustanove na Ulici OF
 

Primorske novice so sicer nedavno dobile nove večinske lastnike - družbe, povezane s poslovnežem Martina Odlazka in njegovo skupino Media24 -, nedavno pa je tudi okoli 17-odstotni delež Marjetice Koper odkupilo Tiskarsko središče. Palačo Tarsia je zaman prodajala njihova prejšnja lastnica Splošna plovba, zanjo pa se je nekaj časa zanimal tudi italijanski konzulat. V Ulici OF, kjer se nahaja palača, je še Regionalni RTV-center Koper-Capodistria, bližnjo palačo Gravisi-Buttorai imata deloma v lasti koprska italijanska skupnost, drugi del, ki je bil dolgo v ruševinah, pa pravkar obnavlja Italijanska unija (ta predstavlja Italijane tako v Sloveniji kot na Hrvaškem). »Vsekakor je dobro, da so naše ustanove blizu druga drugi, je pa dejstvo, da je Tarsia trenutno edina primerna palača, ki je na trgu. Član te pomembne koprske družine je bil tudi organist in skladatelj Antonio Tarsia, ki bi mu posvetili manjši muzej,« nadaljuje Žiža. V stavbi naj bi prostore dobili tudi predstavništvo časnika La Voce del popolo in kulturna društva.
 

Razkrita pogodba z Janševo vlado
 

»Pogodbo z vlado smo sklenili najprej pod Marjanom Šarcem, nato še pod Janezom Janšo. Predstavniki italijanske in madžarske manjšine smo sodelovali z vsemi vladami doslej, kar pa ne pomeni, da smo zavezani k podpori vseh njihovih predlogov. Aktualna vlada je bila imenovana z 51 glasovi podpore, zato ne drži, da smo bili jeziček na tehtnici,« izpostavlja poslanec.

»Aktualna vlada je bila imenovana z 51 glasovi podpore, zato ne drži, da smo bili jeziček na tehtnici,« poudarja Felice Žiža, poslanec italijanske narodne skupnosti. Foto Nebojša Tejić/STA

Portal Necenzurirano.si je pred časom razkril, da je Janševa vlada s pogodbo o sodelovanju s poslancema manjšin zagotovila za 20 milijonov evrov projektov. »Vlada nam je omogočila prenovo šolskega poslopja in nakup skupnostnih prostorov, poleg tega smo uspeli zaustaviti zmanjševanje zaposlenih na regionalnem RTV- centru – njihovo število se je v zadnjih letih zmanjšalo za 25 odstotkov, zdaj pa jih bomo zaposlili 12. Osem zaposlitev pa smo dobili na področju šolstva in za novoustanovljeno dvojezično pisarno, ki bo s potrebnimi prevodi javnih listin pomagala uresničevati dvojezičnost na našem narodnostno-mešanem območju. K temu gre dodati še sredstva za visokošolski in univerzitetni program za vzgojitelje in učitelje razrednega pouka na italijanskih šolah, ki ga že izvaja Univerza na Primorskem. Če vse to seštejemo, pridemo na 7,5 milijona evrov,« pojasni sogovornik. Sporazum vlade s poslancem madžarske narodne skupnosti pa je predvidel višji znesek tudi zaradi vzpostavitve regionalnega sklada na obmejnem področju, s katerim so v primerjavi z Italijani, ki imajo podobne načrte, pohiteli. »Če sklenem, so nam odobrili le stare zahteve in nekatere izhajajo celo iz pravic, ki so zagotovljene naši narodni skupnosti z ustavo,« podčrta Žiža.
 

Kritike iz italijanskih vrst
 

»Osebno sem se z javnim pismom distanciral od nekaterih potez gospoda Žiže. Ne nasprotujem temu, da kot predstavnik italijanske narodne skupnosti sodeluje z vlado, to se mi zdi prav. Sporno pa je, da je to sodelovanje opredeljeno s pogodbo, ki nima javnega značaja, in da se o skupnih projektih nismo predhodno dogovorili v okviru skupnosti - saj gre za javni denar,« pa meni Maurizio Tremul, predstavnik Italijanske unije.