Luka pomaga graditi vetrno elektrarno v Avstriji

Koprčani lahko zadnje tedne opazujejo nenavadno velik tovor, ki ga skrajno premišljeno prevažajo iz pristanišča v Avstrijo. Izreden podvig je uspel celotni logistični verigi, ki se je začela že lani v Indiji in Španiji in se ta mesec končuje v Avstriji. Štiri mesece je trajalo, da so iz Luke Koper odpeljali 90 elis za 30 velikih vetrnic. Prihodnji teden bodo z zelo dolgimi tovornjaki odpeljali še zadnjih šest elis za nastajajočo elektrarno s podobno nazivno močjo, kot jo premore kar pet slovenskih elektrarn na Savi.



Večji del posla so opravili skoraj neopazno, v senci pandemijske policijske ure, ponoči. Z odpravo policijske ure in daljšanjem svetlega dela dneva pa so celo vsega vajeni Koprčani in zadnje dni pogostejši vozniki na primorki v nočnih urah začeli opažati, da iz pristanišča premikajo res nenavaden tovor proti Avstriji. Posebni tovornjaki avstrijskega prevoznika Bolk Transport namreč dvakrat na teden naložijo po tri elise, ki so dolge 65 metrov in skupaj tehtajo 59 ton.



Celotna kompozicija vlačilca je dolga 78 metrov, široka 4,26 in visoka 4,3 metra. Kar nekaj ur traja, da elise naložijo na tovornjake in da jim uspe speljati skozi štiri koprska krožišča ter se končno priključijo na avtocestni križ, kjer lahko »drvijo« 80 kilometrov na uro. Za tak tovor izredno hitro, za nestrpne voznike prepočasi, kajti celotne kompozicije niti na avtocesti ni dovoljeno prehitevati. Lahko si predstavljamo, kako zapleteno je manevrirati tako dolg tovor v precej ostrih križiščih, ki zahtevajo izjemno spretnost upravljavcev zelo posebnih tovornih vlačilcev.
 

Avstrijski primer bi lahko bil zgled za Slovenijo

Za Luko Koper, špediterja Transagent in prevoznika Bolk Transport je to še en dokaz, da so kos tudi najzahtevnejšim logističnim operacijam, na katere so se začeli pripravljati že leto dni prej. Kot nam je povedal direktor Transagenta Dejan Rakar, so izdelali celo posebno študijo premikov tega tovora, da so lahko speljali dragocen projektni tovor po najkrajši poti (in ne čez Hamburga, denimo) do Avstrije. Za Slovenijo poučno je tudi, da bodo elektrarno postavili na območju narodnega parka pri Nežiderskem jezeru. Avstrijske vetrnice očitno (celo v narodnih parkih) niso tako nevarne za ptiče, kot bi bile vetrnice v Sloveniji.



Postavitev takšne vetrne elektrarne so poznavalci ocenili na več kot 200 milijonov evrov. Izdelovalci elis so podjetja ameriške multinacionalke General Electric iz Indije in Španije. General Electric Wind tudi gradi elektrarno v Avstriji.

Elise, izdelane iz kompozitnih vlaken, bodo v resnici dolge 78 metrov, ker jih bodo pri montaži še podaljšali, stolp posamezne vetrnice bo visok 163 metrov, nazivna moč elektrarne s 30 takimi vetrnicami bo kakih 180 megavatov, kar je skoraj toliko, kot bo skupna moč vseh petih hidroelektrarn na Savi (skupaj z mokriško, ki je še v gradnji). Samo vrednost elis, ki potujejo skozi Luko Koper, so ocenili na več deset milijonov evrov.

Kot nam je povedal Rok Štemberger iz Luke Koper, je pretovor takih projektnih tovorov kompleksen projekt, ki zahteva veliko več priprav in dela, vendar je zato tudi marža višja. Veseli so, da lahko svoje sposobnosti dokazujejo pri tako zahtevnih tovorih, saj so potrebni drugačni pristop, priprava in mehanizacija.
 

Vse več zahtevnih tovorov skozi Koper

»V zadnjih letih opažamo trend naraščanja tovrstnih projektnih tovorov, ker v Evropi veliko bolj gradijo infrastrukturne ali energetske objekte, obnavljajo in posodabljajo elektrarne in se lotevajo večjih gradbenih poslov. Pogosto pretovarjamo turbine za hidroelektrarne, kotle, uparjalnike, generatorje, delovne stroje, bazene, plovila,« je naštel Štemberger.



Luka je dobila tudi posel pretovora 700 vagonov, izdelanih v madžarsko-ruskem konzorciju Transmassholding za Egipt. To je največja nabava vagonov v zgodovini Egipta, saj bo država v prihodnjih treh letih povsem obnovila kar 1300 vagonov, posel pa je vreden milijardo evrov. Skozi Luko so pred leti tovorili uparjalnike za jedrsko elektrarno, med posebne tovore spada še gorivo za nuklearko, prav tako pošiljke orožja za različne evropske države.

V Luki načrtujejo, da bodo v prihodnosti tovorili še več sestavnih delov za vetrnice, še posebej ker Avstrija obnavlja svoje stare in manjše vetrnice zamenjuje s precej večjimi. Stare vetrnice pa prodajajo v katero od azijskih držav in tako potujejo tudi v nasprotno smer, torej iz EU.



Pri ravnanju s tovorom izrednih dimenzij so med drugim spoznali, da si bo morala Luka prej ali slej urediti poseben delovni izhod, namenjen za take primere, saj je prevažanje nerodnega tovora iz pristanišča kljub trem vhodom precejšnja tehnična ovira. Ena od poslovnih želja slovenskih logistov pa je tudi, da bi Luka nabavila dovolj velika dvigala za premike zelo težkih tovorov.