Luka s predlogom poravnave z nekdanjimi nadzorniki

Danes bi morala uprava Slovenskega državnega holdinga zahtevati razširitev dnevnega reda skupščine delničarjev Luke Koper, če bi hoteli na že sklicani junijski skupščini odločati o imenovanju novih nadzornikov iz vrst kapitala. Če širitve dnevnega reda ne bo, bo prihodnji teden uprava Luke Koper na isti dan sklicala še eno skupščino, namenjeno samo imenovanju novih nadzornikov, saj zdajšnjim pod vodstvom Uroša Ilića mandat poteče 1. julija.

Luka Koper je že pred enim tednom sklicala redno skupščino delničarjev za 29. junij. Na dnevnem redu 34. skupščine ni točke o imenovanju novih nadzornikov, ker v času njenega sklica še ni bil končan nominacijski postopek. Prvi nadzornik Luke Koper Uroš Ilić je pojasnil, da ob sklicu ni mogoče objaviti točke dnevnega reda, pod katero ne bi bilo imen kandidatov za nadzorniško funkcijo. Iz drugih virov pa smo slišali, da ima SDH v nominacijskem postopku nekaj težav pri usklajevanju imen kandidatov, kar terja več časa, kot so predvidevali. Imena neradi objavljajo prehitro tudi zato, ker želijo kandidate zavarovati pred različnimi pritiski. V preteklosti se je zato že zgodilo, da so ob sklicu predlagali ena imena in jih je SDH kot zastopnik večinskega delničarja zamenjal z nasprotnim predlogom na sami skupščini.
 

Nadzorniki so predigra za zamenjavo uprave

Tokrat so v javnost ušla tri precej verjetna imena kandidatov (odvetnik Janeza Janše in stranke SDS Franci Matoz, uradnik na ministrstvu za infrastrukturo Božidar Godnjavec in poslovna svetovalka Nevenka Črešnar Pergar), medtem ko so druga imena (Boštjan Aver in Martin Mlakar) menda manj verjetna za končno kandidaturo. Če uprava SDH danes ne bo predlagala svojih kandidatov, bo morala uprava Luke predlagati imena petih kandidatov nadzornikov za dodatno skupščino. Mnogi se sprašujejo, ali bodo predstavniki ohranili katerega od sedanjih nadzornikov. Glavni cilj zamenjave nadzornikov pa je seveda zamenjava uprave in drugačna politika vodenja pristanišča.



Eden od razlogov za nekoliko zgodnejši sklic skupščine je točka o poravnavi Luke Koper s toženimi nekdanjimi nadzorniki v zadevi slovaškega podjetja TTI. Luka Koper je poleti 2010 vložila tožbo proti osmim nadzornikom, ker naj bi družbi povzročili za 19,6 milijona evrov škode, ko so dovolili upravi Roberta Časarja nakup deleža v TTI, vrednega 25,8 milijona evrov. Samo v tem sodnem primeru je nastalo za več kot 1,5 milijona evrov pravdnih stroškov, ki jih je že leta 2014 želel preprečiti tedanji predsednik uprave Gašpar Gašpar Mišič. Njegov predlog preveritve smotrnosti nadaljevanja sodnega postopka je na marčni skupščini 2014 zavrnil tedanji predstavnik SDH Žarko Sajič.

Luka Koper je na prvi in drugi stopnji tožbo izgubila in vložila revizijo na vrhovno sodišče. Sedanja uprava je s pomočjo strokovnjakov opravila finančno analizo primera in med drugim ugotovila, da celo v primeru uspeha ne bi mogla izterjati 19,6-milijonske škode od toženih. Zato so se po 11 letih pravdanja in sredi postopka na vrhovnem sodišču odločili skleniti poravnavo. In sicer tako, da bi namesto približno 1,3 milijona evrov stroškov, ki jih je Luka že namenila za plačilo odvetnikom toženih na poseben fiduciarni račun, tem plačala »le« približno milijon odvetniških stroškov. Toda to je samo eden od 13 spornih poslov nekdanje Časarjeve vlade. Luka je večino tožb proti Časarjevi upravi izgubila. Tam, kjer je pravde dobila, pa se zapleta pri izterjavi nastale škode. Robert Časar je po nekaterih kazenskih postopkih (vsi niso končani) večletno zaporno kazen že odslužil. V skoraj 12 letih je nastalo za več milijonov evrov pravdnih stroškov, ki jih v glavnem plačuje Luka.
 

Pravdanje Luko veliko stane

Na skupščini predlagajo tudi poravnavo s štirimi nadzorniki (NS je tedaj vodila Alenka Žnidaršič Kranjc), ki so leta 2014 s funkcije predsednika uprave razrešili Gašparja Gašparja Mišiča. Sodišče je kasneje ugotovilo, da je bil sklep o razrešitvi ničen, zaradi česar so o njegovi razrešitvi še enkrat odločali zdajšnji nadzorniki približno tri leta kasneje. V poravnavi je sklenjeno, da bo večji del Mišiču izplačanega zneska (58.680 evrov) poravnala zavarovalnica. Stroške pravdanja pa Luka Koper. Toda Mišič z dobljenim zneskom in zavrnitvijo njegovih zahtev na prvih dveh stopnjah ni zadovoljen in terja visoko odškodnino še z revizijo na vrhovnem sodišču.



Na skupščini bodo odločali tudi o delitvi bilančnega dobička, ki je znašal 30,63 milijona evrov. Uprava predlaga, da bi delničarji dobili 14 milijonov evrov (en evro na delnico). Poslovanje v letu 2020 je bilo slabše kot leto prej. Čisti prihodki (210 milijonov evrov) so padli za osem odstotkov, čisti poslovni izid (32 milijonov) je bil manjši za 21 odstotkov, ladijskega pretovora je bilo 14 odstotkov manj – le 19,5 milijona ton.