Ločitev javnega in zasebnega zdravstva z novim mostičkom

Predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti je sprva predvideval popolno prepoved dela javnih zdravstvenih delavcev pri tako imenovanih čistih zasebnikih izven javne zdravstvene mreže. Zadnja različica, ki jo ravnokar obravnava strateški svet za zdravstvo, pa bi zdravstvenim delavcem delo pri čistih zasebnikih pod določenimi pogoji dovoljevala. Javni uslužbenci ne bodo smeli izvajati dejavnosti pri zasebnikih po pogodbah, ostaja pa možnost delnih zaposlitev, ob bolj zahtevnih pogojih.

Zdravstveni delavci, gre zlasti za zdravnike, bodo v javnem zavodu zaposleni najmanj 40 odstotkov, ob tem, da bodo opravljali svoje zadolžitve v javnem zdravstvu, ne odklanjali dela, dežurali in podobno. Zasebnik pa bo tudi moral zagotavljati plačilo dela stroškov zaposlenega, vključno z dopustom, izobraževanji in podobnim. To rešitev je predlagala Zdravniška zbornica, je povedala Jasna Humar, generalna direktorica direktorata za zdravstveno varstvo in glavna usklajevalka gradiva.

Novela zakona prinaša tudi variabilno nagrajevanje. Deleže variabilnega dela plače bo 30-odstoten, lahko pa se bo še zvišal. Humar je povedala, da so zagotovili tudi dodatne vire. Prvi je povečan obseg dela, drugi pa večje število obravnavanih bolnikov. Direktorji zdravstvenih ustanov bodo lahko pametno nagrajevali najbolj pridne, meni Humar, Brecej pa je nekoliko podvomil v njihovo sposobnost, da bodo to lahko delali resnično uspešno.

Glas ljudstva nestrinjanje z rešitvami kaže na protestih. FOTO: Črt Piksi

Taki razmejitvi je ostro nasprotoval del zdravnikov in Zdravniška zbornica. Poudarjali so, da bi sprememba vodila v sesutje javnega zdravstva in množične odhode zdravnikov, predvsem določenih specialnosti, kot so dermatologija, maksilofacialna in plastična kirurgija. Erik Brecelj, ki vodi strateški svet, je to označil za pravljice. V tujino je šlo malo zdravnikov, vse bodo sicer pogrešali, pri zasebnikih pa delo tudi ni tako čudovito, uspešni so lahko le najboljši, ki poberejo smetano.

Na očitek, da zakon uničuje javno zdravstvo, pa je Brecej odgovoril, da bi bilo to v korist zasebnikov. To je zakon za bolnike in njihove svojce, ne za zdravnike, ki so zelo ozka skupina zaposlenih v zdravstvu, pravi Brecej, ki je še dodal, naj mladi zdravniki ne nasedajo tem trditvam in se vrnejo v javno zdravstvo.

Tudi ministrica za zdravstvo Valentina Prevolnik Rupel je zanikala, da bi z rešitvami ugodili zdravnikom. Z vsemi spremembami želijo v zdravstveni sistem vrniti kakovost in dostopnost. To ni zakon za ugajanje tej ali drugi skupini, to je zakon za bolnike, pravi ministrica.

Breclja tudi moti, da v zakonu vidimo le ločitev javnega in zasebnega zdravstva, drugih pomembnih rešitev pa sploh ne opazimo. Med drugim je to regijska organizacija zdravstva, možnost zelo bogatega nagrajevanja in tudi paliativna oskrba.

Ministrica je povedala še, da so na zakon dobili veliko komentarjev in pripomb, ki so jih v največji meri tudi upoštevali. Zakon je šel skozi obravnavo koalicijskih strank, včeraj so ga poslali tudi v medresorsko usklajevanje. Potem gre čimprej v obravnavo državnega zbora.