V nadaljevanju preberite:

Od nesojene teologinje do mojstrice oblikovalke je bil le majhen korak, kako velik je bil od umetnice do podjetnice? Oblikovalec se rodiš, pravi Marjeta Hribar, medtem ko je bil korak v podjetništvo zanjo najtežji v življenju: »Človek je lahko strokovnjak na svojem področju. Da postane še podjetnik, mora uravnotežiti levo in desno polovico možganov, se izobraziti, stati sam za sabo in si znati dnevno odpuščati vsaj polovico napak, ki jih naredi, se sproti učiti, se odzvati, napake hitro popraviti in iti dalje. Način življenja je biti podjetnik in način življenja je biti umetnik.«

S premogom se Marjeta tudi pogovarja, kar je povezano z njenim pogledom na svet, ki je v tem, da narava ni le narava, ampak je mama Narava. Ljudje smo del nje. Marjeta verjame, da so ji nekaj dali predniki, nekaj premog, ona pa se čuti dolžno, da se jim za dobro usodo oddolži.

Usoda ji je na pot pripeljala tudi družino. Pravzaprav se je morala po ta dar vrniti domov, na Izlake. Kot vsi starši so tudi njeni upali, da so jo dovolj dobro vzgojili, da bo našla svojo pot. »Mislim, da so odlično opravili svojo nalogo. Dali so mi toliko, kolikor so lahko, nato pa so me pustili, da delam svoje napake, ki konec koncev niso bile napake, temveč lekcije, ki so me pripeljale do tod, kjer sem,« se razneži Hribarjeva, ki svojim otrokom »težko daje proste roke«, kot so jih njej starši. »Biti starš je celo težja naloga kot biti podjetnica,« se smeje. »Otrokom lahko daš veliko ljubezni, jih vodiš z zgledom, na koncu pa ima vsak svojo pot, po kateri mora.«