Krčenje skupščine ZZZS, več besede ministru

Danes bodo na ministrstvu za zdravje predstavili prva dva »reformna« zakona v zdravstvu. To bi morali storiti že v petek, a niso: uradno zaradi neodložljivih obveznosti ministra, neuradno pa, ker zakon o ZZZS še ni bil usklajen s strateškim svetom. Omenjena zakona bo danes obravnaval tudi ekonomsko-socialni svet (ESS). Pričakovati je številne pripombe.

Bolj kot predlog zakona o zdravstvenem informacijskem sistemu javnost vznemirja zakon o Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Zadnja različica tega zakona, ki jo bo danes na izredni seji obravnaval ESS, je bistveno boljša od prve, je povedal Erik Brecelj, ki vodi strateški svet za zdravstvo. Tudi na to različico imajo člani strateškega sveta določene pripombe, imeli jih bodo gotovo tudi na ESS, zato bo potrebnih še veliko usklajevanj, preden bo zakon zaživel v realnosti.

Spremembe v upravljanju

In kaj piše v osnutku, ki ima 55. členov? Skupščino ZZZS bi s sedanjih 45 članov zmanjšali na 11, od tega šest članov predstavnikov zavarovanih oseb, dva člana predstavnika ustanovitelja, ki bi ju imenovala vlada, dva člana predstavnika delodajalcev ter enega člana predstavnika delavcev, ki bi ga izvolili delavci ZZZS. Predstavnike zavarovancev in delodajalcev bi predlagal ESS. Člane skupščine bi imenovala strokovna komisija, sestavljena iz petih strokovnjakov z delovnimi izkušnjami s področja zdravstva, upravljanja kadrovskih virov in delovanja organov upravljanja.

Funkcijo generalne direktorice, ki jo zdaj opravlja Tatjana Mlakar, bi prevzela tričlanska uprava.

ZZZS ne bi imel več direktorja, ampak tričlansko upravo. Predsednika te bi imenovala skupščina zavoda (nanjo bi bili obvezno vabljeni ministri za zdravje, dolgotrajno oskrbo in finance) v soglasju z vlado. Minister za zdravje bi dobil možnost, da zavodu predlaga, kakšne akte naj sprejme, če ga na zavodu ne bi upoštevali, pa bi tak akt sprejel minister sam. Zavod bi moral, sodeč po predlogu zakona, ki bi se začel uporabljati septembra letos, aktivneje kupovati zdravstvene storitve od izvajalcev zdravstvenih storitev in aktivno nadzirati njihovo izvajanje.

Zadržani in kritični odzivi

Včeraj je iniciativa Glas ljudstva ob predstavitvi svoje analize o tem, da interventni zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema ne deluje (čakalne dobe se daljšajo), izrazila tudi zaskrbljenost, da je za ministra poleg digitalizacije ključni reformni ukrep sprememba upravljanja ZZZS, ki uvaja povečano odvisnost od politike, čeprav je zdravstvena blagajna last zavarovancev. Pričakujejo, da se bodo sindikati ustrezno odzvali na dejstvo, da se jim odvzema izbor predstavnikov delojemalcev v svetu zavoda in se ga prenaša na ESS.

Neuradno je tudi v koaliciji mogoče slišati nekaj negodovanja, ker osnutka zakona še niso prejeli. Na koordinaciji v parlamentu so se sicer usklajevali o izhodiščih, ki pa so deloma precej drugačna od tega, kar je v osnutku. V Gibanju Svoboda vsebine zakona zato še ne morejo komentirati. Sedanja ureditev ZZZS je nespremenjena že od njegovega nastanka, zato pričakujejo, da bo ZZZS s prenovo postal aktiven kupec zdravstvenih storitev, svoje poslanstvo pa bo začel izvajati učinkoviteje in bolj transparentno.

»V Sloveniji imamo nenavadno situacijo, saj je minister za zdravje odgovoren za delovanje zdravstvenega sistema, a hkrati nima pravega vpliva na odločitve in delovanje ZZZS, ki zbira in razdeljuje sredstva za uresničevanje pravic (storitev) v okviru zdravstvenega zavarovanja. Delovanje obeh institucij mora zato postati vzajemno, povezano in usklajeno.« Tudi zato je prenova ureditve zavoda z ohranjanjem njegove avtonomnosti po njihovem mnenju nujna. V SD menijo, da prejete iztočnice zakona kažejo na določen napredek v smislu zdravstvene reforme. Zavedajo se, da sedanja ureditev potrebuje nadgradnjo in da vsem interesnim skupinam verjetno ne bo pogodu. V času javne in koalicijske razprave pričakujejo tvoren dialog v dobro sprejetja zakona, ki bo po meri bolnikov in zaposlenih v zdravstvenem sistemu.

V Levici imajo glede na do zdaj znane informacije zadržke do povečanja pristojnosti ministra, ki bi dobil možnost, da zavodu predlaga, katere akte naj sprejme, in do preoblikovanja skupščine. Manj so kritični do preoblikovanja uprave. »Nobenega utemeljenega razloga še nisem slišal, da bi se na takšen način posegalo v ZZZS,« je povedal vodja poslancev Matej T. Vatovec.

Reforma, skrita pred javnostjo

V iniciativi Glas ljudstva so včeraj opozorili še, da se prava zdravstvena reforma pripravlja na ministrstvu, skrito pred očmi javnosti: »V zadnjem času kroži v izbranih zdravstvenih krogih osnutek zakona, ki predvideva preoblikovanje javnih zdravstvenih zavodov v gospodarske družbe, pri čemer bi sklep o preoblikovanju sprejel kar minister, ne svet zavoda, pravni položaj zaposlenih pa bi se izenačil s položajem zaposlenih v gospodarstvu.« To je po njihovem prepričanju nesprejemljiva privatizacija javnih ustanov.

Omenjeni osnutek, ki vsebuje tudi institut neodvisnega ponudnika zdravstvenih storitev, naj bi pripravila zdravniška zbornica. Ta bo svoj predlog zakona za povečanje dostopnosti zdravstvenih storitev in krepitev javne zdravstvene mreže predstavila danes.

V Glasu ljudstva pa so poslancem koalicije in predsedniku vlade že predstavili svoj predlog treh zakonov, od teh eden odpravlja napake interventnega zakona, dva pa krivično dopolnilno zavarovanje.