Erik Brecelj in Glas ljudstva naj zakopljeta bojni sekiri

Civilna iniciativa Glas ljudstva je včeraj poslanskim skupinam predala zakonski paket novel treh zakonov, ki naj bi ustavile rušenje javnega zdravstva.

Ob tem so predstavniki iniciative predstavili nekaj podatkov za obdobje 2019-2022. Ti govorijo, da se je denar, ki je bil namenjen javnemu zdravstvu, predvsem odpravi čakalnih vrst, v velikem obsegu preusmeril v zasebne zdravstvene institucije, medtem ko javne zdravstvene institucije vse bolj predstavljajo bazen, iz katerega zasebno zdravstvo zajema kader. Očitno je pobuda glede reforme zdravstva veliko bolj v interesu civilne družbe kot vlade, je ocenil Ali Žerdin.

Tri novele zakonov – o spremembah zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, o prispevkih za socialno varnost in o dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – obsegajo dileme celotnega javnega zdravstva, je dejal Janez Markeš. Po njegovih besedah je Glas ljudstva, ki je zakonski paket oblikoval s strokovno pomočjo nekdanjega ministra za zdravje in zdravnika Dušana Kebra, opravil delo, ki bi ga morala opraviti zdravstveno ministrstvo in celotna vlada.

»Zakoni so napisani vešče, z vsemi argumenti in podpornimi podatki ter po moji oceni zelo dobro. Počivajo pa na analizi, ki je že mogoča na podlagi zagotovil, ki so bila podana junija lani, dal pa jih je sam zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan,« je povedal Markeš in citiral Kebrove besede iz kolumne v časopisu Dnevnik, ki jih je Keber izrekel tudi na včerajšnji predstavitvi zakonskega paketa: »V skoraj letu dni dosedanjega mandata vlade je bil interventni zakon edini ukrep, ki je naslavljal velikansko zdravstveno krizo. Utrdila se je napoved, da ne bo deloval. Vsekakor ne v prid bolnikov. Deluje v prid plenilskih elit in nadaljnjega moralnega razkroja javnega zdravstva.«

Iniciativa Glas ljudstva predstavila zakone proti rušenju javnega zdravstva

Interventni zakon kot jalova intervencija

Keber interventni zakon imenuje padalska intervencija z velikim vložkom denarja – doslej se je porabilo 79 milijonov evrov – in meni, da se je pokazal kot jalova intervencija. Javni zavodi so od tega denarja porabili približno 51 milijonov, zasebni pa 21 milijonov. Razmerje je dve proti ena, realno – glede na zmogljivosti obeh sektorjev – pa je razmerje sedem proti ena. Iz tega Keber izpeljuje, da se bo dodaten denar prednostno pretakal v zasebni sektor. Postavi si retorično vprašanje, ali je stresni test namenjen argumentu za privatizacijo javnega zdravstva, na kar je bilo pred enim letom že opozorjeno, je Markeš povzel Kebra.

Žerdin je spomnil na še en podatek, ki ga je Keber navedel, in sicer da je konec leta 2022 v primerjavi z letom prej na pregled čakalo 40.000 bolnikov več, skupaj kar 120.000.

Žerdin je povedal še nekaj besed o namenu zakonskega paketa. Pri dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju gre po njegovih besedah za prerazporejanje bremena, ki je zdaj enako naloženo revnejšim in bogatejšim, na premožnejši sloj. »Kdor zasluži več, bo za zdravstvo plačal več. Kdor zasluži manj, bo za zdravstvene storitve plačal nekaj manj.« Žerdin pri tem pričakuje pojav trenj v tistih družbenih skupinah, ki vztrajajo pri davčni razbremenitvi tistih, ki bolje zaslužijo.

Zakoni so napisani vešče, z vsemi argumenti in podpornimi podatki ter po moji oceni zelo dobro, je ocenil Janez Markeš predloge Glasu ljudstva. FOTO: Leon Vidic/Delo

Slovenija je solidarna država

Markeš meni, da so takšni očitki nevarni in spomni, da je velika večina prebivalcev na podlagi rezultatov javnomnenjskih anket na strani dejstva, da je Slovenija solidarna država. Poleg tega pa je ta norma zapisana v ustavi. Kdor bi jo hotel spremeniti, bi za to potreboval dvotretjinsko večino. »Kakovost zakonov, ki jih predlaga Glas ljudstva, je, da je narejena poglobljena strokovna analiza sistemov in njihovih učinkov po Evropi. O tem je mogoče razpravljati, a se o tem ne morejo pogovarjati le nekateri bolj izobraženi mali podjetniki, ki se zelo glasno pojavljajo v socioloških debatah, debatah prava, debatah politične filozofije, ampak je treba vprašati tudi sociologe, družboslovce in navsezadnje pravnike,« meni Markeš.

Vprašanje, kakšen zdravstveni sistem bo Slovenija imela, je predvsem odločitev ljudstva, je prepričan Markeš. Ljudje zanesljivo nočejo takšnega zdravstvenega sistema kot v Ameriki, kjer odmerek inzulina stane toliko kot celotna pokojnina. So pa tudi bolj prefinjene metode izkoriščanja, kot je hibridni sistem, s katerim ustvarjaš nov sloj bogatašev, ki iz skupnega denarja črpajo zasebni dobiček, s tem pa se stroški zdravstva dražijo in pravice zmanjšujejo, opozarja Markeš, in dodaja, da smo približno na tem zdaj.

Pri reformi javnega zdravstva je bolje zakopati bojno sekiro

Markeš je opazil zaostritev retorike med vodjo Strateškega sveta za zdravstvo Erikom Brecljem in predstavniki Glasu ljudstva že v strateškem svetu. A pri tako pomembni temi, kot je učinkovita reforma javnega zdravstva, je bolje zakopati bojne sekire kot pripeljati do popolne eskalacije, od katere bi profitirali le tisti, ki hočejo javno zdravstvo sesuti, opozarja. »Pomembno je, da se vladna in ministrska ter civilna pobuda srečata na platformi dialoga, ker vladna stran očitno ni sposobna razmišljati o širših sistemskih dimenzijah, ampak o tem, kako bo optimizirala in demontirala zavod za zdravstveno zavarovanje.«

Slednje je smiselno le, če za to obstajajo realni razlogi, ne more pa to biti stranski manever, za katerim se dogaja privatizacija zdravstva. Komentatorji na to opozarjajo že dve leti, Glas ljudstva pa dela analize in predloge. Paket treh zakonov je po Markeševem laičnem mnenju zelo dober predlog, ki je pripravljen na sprejem.