V nadaljevanju preberite:

»Vojne v Evropi si ne smemo dovoliti«, je bil naslov zapisa, objavljenega na začetku marca. Se strinjam, le kateri zdravorazumski in dobronameren človek si želi vojne? Žal jo v Evropi – in to v Ukrajini – že imamo. In to tri leta. Avtorica Spomenka Hribar je najbrž mislila na njeno nadaljnjo širitev na druge države starega kontinenta. Kako to preprečiti? Po njenem mnenju vsekakor ne z oboroževanjem držav članic EU, ki so se doslej zanašale na ameriški varnosti dežnik. In tudi ne z nadaljevanjem pomoči napadeni Ukrajini. Tej avtorica sicer priznava pravico do samoobrambe (Mimogrede, ta je po 51. členu ustanovne listine OZN lahko individualna, lahko je pa tudi kolektivna, se pravi ob pomoči drugih držav).

Vendar v nadaljevanju navaja, da Rusi niso nikoli napadli Evrope, ampak obratno. V dokaz omenja Napoleona in Hitlerja. Le pred kom se že leta leti brani druga po površini evropska država? Ko se že omenja Hitlerja, je treba omeniti tudi rusko, sovjetsko paktiranje z njim leta 1939. »Miroljubna« Sovjetska zveza si je s Hitlerjem razdelila Poljsko in prisvojila Finsko, Estonijo, Latvijo, Litvo in Besarabijo. Spomniti velja tudi na sovjetsko posredovanje, tanke leta 1956 na Madžarskem, pa leta 1968 na Češkoslovaškem. Ali pa na ruski napad na Gruzijo leta 2008, ki tudi spada k Evropi.