Korak naprej k spremembi ustave

Predvidoma na oktobrski seji bodo vsi poslanci odločali o nadaljevanju sprememb glede imenovanja sodnikov, ki jih trenutno na predlog sodnega sveta potrjuje ali pa tudi ne državni zbor. Koalicija želi to ostalino nekdanje SFRJ odpraviti – imenovanje bi na predlog sodnega sveta izvedla predsednica republike, a NSi zahteva sočasno spremembo glede sodnega sveta. Kot smo napovedali, je večina prisotnih poslancev na ustavni komisiji danes s stisnjenimi zobmi podprla, da se v predlog sprememb vključi tudi to vprašanje in pa amandma te opozicijske stranke.

Sodni svet poziva koalicijo proti sklepanju kupčij

Tako bo – če bo tudi dve tretjini prisotnih poslancev na seji državnega zbora prikimalo predlogu za začetek postopka – spremembe ustave spremembe doživela tudi sestava sodnega sveta, četudi sami temu nasprotujejo. Na ustavni komisiji so namreč podprli variatni predlog strokovne komisije, da bi ga sestavljalo petnajst članov. Sedem članov bi izvolil državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev izmed univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih uveljavljenih pravnikov, osem članov pa izmed sebe izvolijo sodniki.

Niso pa podprli predloga, da bi bil eden od »osmi« sodniških članov predsednik vrhovnega sodišča po položaju, saj bi to terjalo spremembo načina imenovanja predsednika vrhovnega sodišča, sicer bi v nasprotju z vsemi mednarodnimi priporočili sodniki v sodnem svetu izgubili večino.

Mandat članov sodnega sveta bi trajal šestih let in ne bi mogli biti ponovno voljeni. Državni zbor pa pri imenovanju svojih članov sodnega sveta ne bo več vezan na predlog predsednice republike, zato so v sodnem svetu posvarili pred politizacijo postopka. Kot neprepričljiv je ta argument sicer zavrnil poročevalec strokovne komisije Aleš Zalar in izpostavil, da se vloga sodnega sveta in tudi odgovornost izrazito krepi, zato so predlagali tudi spremembe v postopku imenovanja oziroma same sestave.

Na zahtevo NSi, ki je amandma vložila le dan pred sejo, pa je koalicija potrdila tudi naj se zakon o sodnem svetu potrjuje z večino dve tretjini navzočih poslancev, v smiselnost česar so sicer podvomili tako v Levici kot v Gibanju Svoboda, a je prevladala želja po nadaljevanju postopka ... Dominika Švarc Pipan, ministrica za pravosodje, pa je ob tem napovedala, da bo ministrstvo v ponedeljek predlog sodniškega trojčka, tj. zakonov o sodiščih, o sodniški službi in o sodnem svetu, posredovalo v strokovno in medresorsko usklajevanje.

Ustavna komisija je na predlog strokovne skupine sicer sprejela stališče, da se preučijo tudi vsi drugi vidiki v zvezi z imenovanjem sodnikov, ki so pomembni za ureditev na ravni ustave in zakona. Sprejeto stališče pa ne predvideva več, da bi sodnike najprej imenovali za dobo treh let, šele nato pa v trajno sodniško funkcijo.