Sodni svet poziva koalicijo proti sklepanju kupčij

Po počitniškem odmoru se pred parlamentarce vračajo predlogi za spremembo ustave, za katere potrebujejo težko dosegljivih 60 poslanskih glasov. Koalicija jih lahko doseže le s povezovanjem z NSi – sodelovanje SDS namreč ne zanima –, kar jim omogoča veliko manevrskega prostora za pogojevanje oziroma vztrajanje pri svojih stališčih. Včeraj so tako predlagali svoj dodatni amandma h koalicijskemu predlogu spremembe imenovanja sodnikov, ki jih danes obravnava ustavna komisija.

V NSi, kjer od začetka zatrjujejo, da o predlogih za imenovanje sodnikov znotraj sodnega sveta ne bi smeli odločati sodniki sami, predlagajo tudi, da se določi tudi dvetretjinska večina za sprejemanje zakona o sodnem svetu. S tem naj bi se po njihovih napovedih zmanjšalo tveganje za prevelik vpliv ozkih političnih usmeritev pri urejanju tega področja.

Glede na včerajšnje neuradne napovedi je mogoče pričakovati, da bo koalicija njihovemu predlogu na tej stopnji prikimala, da bi zagotovili morebitno sprejetje sprememb v nadaljevanju, četudi nad predlogi NSi ni povsod navdušenja in so v nadaljevanju mogoče še dodatne spremembe. V Gibanju Svoboda, SD in Levici namreč najprej niti niso nameravali obravnavati vprašanja sestave sodnega sveta. Predlagali so le, naj namesto državnega zbora sodnike na predlog sodnega sveta imenuje predsednik republike in naj se uvede triletna poskusna doba.

Proti temu, da bi sodniki izgubili večino v sodnem svetu, se je izrekla tudi ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan.

Po razpravi in predvsem na zahtevo NSi, ki jih ni prepričalo dejstvo, da se že zdaj odločitve v sodnem svetu sprejemajo z dvetretjinsko večino – te pa sodniki nimajo, pa se je strokovna komisija opredelila tudi do možnosti teh sprememb. In jim ponudila možno rešitev ... Sodni svet naj z enajstih razširijo na petnajst članov. Sedem naj jih izvoli državni zbor z dvetretjinsko večino glasov navzočih poslancev izmed univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih uveljavljenih pravnikov, sedem članov pa izmed sebe izvolijo sodniki. Predsednik vrhovnega sodišča pa je član sodnega sveta po položaju.

A sodni svet je nad tem ogorčen, saj bi povečanje organa lahko vodilo v neoperativnost, iskanje dvetretjinske podpore pa v politizacijo in ne njeno zmanjšanje, kar je namen sprememb. »Če bi bilo treba poseči v ustavno določbo o sestavi sodnega sveta zaradi političnih kompromisov, sodni svet izraža prepričanje, da je bolje, da se ohrani sedanja ureditev imenovanja sodnikov,« so sporočili koaliciji, ki sicer računa na sodelovanje NSi še pri drugi spremembah ustave.

Vprašanje pa je, ali bo NSi v nadaljevanju postopka pri glasovanju svojo podporo tem spremembam vezala na podporo koalicije ustavnim spremembam o konstituiranju vlade, ki pa za zdaj nima zadostne večine.