Konec stanovanjskih gradenj na poplavnih območjih

Na ministrstvu za naravne vire in prostor vztrajajo, da morajo vsi, ki so prejeli predplačila za obnovo stanovanj po ujmi avgusta leta 2023, poslati dokazila, kako so denar porabili, dokazila pa so zgolj računi. Čeprav minister Jože Novak pravi, da je večina zadovoljna, nekateri računov nimajo oziroma ne za dovolj visoke zneske. Na ministrstvu ugotavljajo, da je bila včasih ocenjena škoda previsoka.

Vodja sektorja za zmanjševanje posledic naravnih nesreč na ministrstvu Ervin Vivoda je zanikal navedbe, da lastniki, ki so dobili predplačila za obnovo poškodovanih stanovanj v ujmi avgusta leta 2023, niso bili obveščeni, da morajo hraniti račune. »Ves čas smo v medijih, na številki 114 in prek naših informacij vse upravičence seznanjali, da morajo hraniti račune za nakup materiala ali opravljene storitve za obnovo. Kolikor jaz vem, ni nikogar, ki računov ne bi hranil ali ki bi jih zavrgel ali izgubil,« je povedal. Pomembnejše vprašanje je, ali je račun sploh imel. Mnogi so namreč veliko dela opravili sami.

Pri tistih, ki bodo imeli težave, da po štirih mesecih ali celo po enem letu ne bodo mogli dokazati 20 odstotkov škode, ocena škode gotovo ni bila prava, je povedal minister Jože Novak. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Tudi na pomislek o neupoštevanju lastnega dela in dejstva, da nekateri obrtniki niso hoteli izdati računa, je Vivoda odgovoril: »Predplačilo je znašalo 20 odstotkov ocenjene škode, kar komaj pokrije davek na dodano vrednost (DDV) pri nakupu materiala, DDV namreč znaša 22 odstotkov. Če naročiš izvedbo storitve, je DDV 9,5 odstotka. Razlika do 80 odstotkov je lastno delo, ki se ga upošteva v obsegu sredstev, potrebnih za obnovo. O obrtniškem delu brez računov pa eno vprašanje: bi bilo prav, da ministrstvo spodbuja delo obrtnikov brez računa?« Poudaril je, da bodo pomembni zgolj in samo računi: »Vsak izdatek iz državnega proračuna se dokazuje z ustrezno javnofinančno listino, to je račun. Pika.«

Napihnjene ocene?

Minister Jože Novak je bil jasen: »Večina ljudi je zadovoljnih in večina podpira, da ne financiramo nečesa, kar je bilo porabljeno za kakšne druge namene. Pri tistih nekaj, ki bodo imeli težave, da po štirih mesecih ali celo po enem letu ne bodo mogli dokazati 20 odstotkov škode, ocena škode gotovo ni bila prava.«

Težko iskanje računov za obnovo stanovanj po poplavah

Vivoda je opozoril, da so nekateri ocenjevali škodo po obrazcu za delno poškodovane objekte, kjer je bila specificirana vrsta škode. Drugi so, da bi čim hitreje prišli do ocene, ocenjevali škodo na obrazcu za oceno škode po stopnji poškodovanosti objekta, podlaga za izračun je bila vrednost objekta, upoštevajoč starost objekta in amortizacijo. »Kadar je bil uporabljen ta obrazec, so ljudje prejeli precejšnja sredstva, veliko več kot v primeru specificirane vrste škode,« je dejal Vivoda.

Žalski župan Janko Kos, ki je pisal tudi na ministrstvo, saj se je na občino obrnilo več občanov, ki nimajo računov, je dejal, da so opozarjali tudi na problematične obrazce. »Ti so bili nepopolni, zastareli, metodologija ni bila dodelana, opozorili smo, da bo škoda marsikje zelo visoko ocenjena. Zdaj pa vsi tiščijo glavo v pesek, ker pristojna ministrstva niso uskladila obrazcev z upravo za zaščito in reševanje. Zanima me le, ali smo se iz tega česa naučili, ker prihodnji teden je lahko nova poplava. Krivde ne smemo prenesti na popisovalce škode v občinskih komisijah, ker tega sicer nihče ne bo več hotel početi,« je dejal.

Kdor je s predplačilom kupil avto ali ladjico, bo denar vrnil

V občinah Braslovče in Ljubno se na občino, ker ne bi imel računov, ni obrnil niti en občan. Ljubenski župan Franjo Naraločnik je dejal, da za dva občana sicer vedo, da bosta imela težave: »Že prej smo ju opozorili, da so prijavili previsoke, nerealne ocene škod. Občinske komisije so pomagale strankam pri prijavi škode, a z eksplicitno navedbo, da za njihovo resničnost jamčijo prijavitelji.«

Poplavna uredba

Nihče ne more zagotoviti, da se poplava ne bo ponovila, absolutne varnosti ni, so na srečanju z novinarji opozorili predstavniki ministrstva. A številni ukrepi, financirani tudi iz kohezijskih sredstev ter načrta za okrevanje in odpornost, bodo zmanjšali poplavno ogroženost. Skoraj dvajset let se že dogovarjajo za suhe zadrževalnike v Spodnji Savinjski dolini, minister Novak je razgrnitev državnega prostorskega načrta napovedal za to pomlad.

Marsikdo je pred ujmo živel dobesedno v rečni strugi

Državna sekretarka Lidija Kegljevič Zagorc pa je dejala, da je v medresorskem usklajevanju tudi nova poplavna uredba, ki jo bo vlada v kratkem obravnavala. Poudarila je, da bo na poplavnih območjih dopuščala odporno gradnjo infrastrukture: »To pomeni, da mora biti grajena tako, da v primeru takih dogodkov ni poškodovana. Novih stanovanjskih območij pa na poplavno ogroženih območjih ne bo dopuščala. To je strožje, kot je bilo do zdaj.«