Neomejen dostop | že od 9,99€
Nasilje je občutljiv družbeni pojav, ki ga izkusi veliko žensk in otrok. Za boj proti nasilju oziroma učinkovito pomoč žrtvam so ključnega pomena razumevanje dinamike, vzrokov, oblik in posledic nasilja v družini, pa tudi oblikovanje zakonodajnih rešitev, ki bodo povzročitelje primerno sankcionirale, žrtvam in družbi pa dale jasno sporočilo, da nasilje ni tolerirano.
V upravi kriminalistične policije so ob mednarodnih dnevih boja proti nasilju nad ženskami izdali priročnik ter organizirali posvet za policiste in strokovne delavce centrov za socialno delo.
Uradna delegacija SFRJ je na svetovnem kongresu žensk leta 1985 v Nairobiju poročala, da v takratni Jugoslaviji ne obstaja niti en primer nasilja nad ženskami. Na srečo so danes statistični podatki bolj realni, čeprav niti statistika ne prikazuje prave podobe razširjenosti nasilja v družini, saj veliko primerov ostaja neprijavljenih.
Uprava kriminalistične policije (UKP) Generalne policijske uprave je danes organizirala posvet s področja nasilja v družini, na katerem so predstavili tudi priročnik Skupaj proti nasilju. Namenjen je laični in strokovni javnosti – vsem, ki se srečujejo z žrtvami nasilja v družini. Priročnik zajema pregled aktualne slovenske zakonodaje, slovenske primere nasilja v družini, osnove dela z otroki, ki so žrtve, ter možnosti pomoči za žrtve. Pripravili so ga na oddelku za mladoletniško kriminaliteto Uprave kriminalistične policije, avtorici besedila sta Nina Ukmar Mezinec in Bojana Kračan.
Kot sta zapisali, si želita, »da bi bil priročnik o nasilju v družini za vse bralce, še zlasti pa tiste, ki se ukvarjajo z obravnavo in preprečevanjem nasilja v družini, dragocen vir informacij, znanja in smernic, hkrati pa tudi vir navdiha za vse, ki se borijo proti nasilju v družini. Zavedati se je treba, da vsak – še tako majhen – korak na poti k nenasilju šteje. V boju proti nasilju pa nihče ne more nastopati sam.« Tudi direktor uprave kriminalistične policije Damjan Petrič je poudaril, da obravnava nasilja v družini presega meje in pristojnosti samo ene organizacije, pač pa se pri tem izzivu prepletajo pristojnosti policije, centrov za socialno delo, tožilstva, sodstva, zdravstva in drugih strokovnjakov.
Avtorici v publikaciji odstirata zamolčano resnico o nasilju v družini, pojasnjujeta njegovo dinamiko ter navajata vzroke za nastanek – ti so pogosto kompleksni, odvisni od družbenih, kulturnih, ekonomskih, osebnostnih in psiholoških dejavnikov. »Vzroke lahko iščemo v tradicionalnih družbenih vzorcih moške nadrejenosti, v zgodovinski ekonomski odvisnosti žensk od moških, v stresnih okoliščinah družine (brezposelnost, alkoholizem, odvisnosti, duševne in psihične težave, revščina, vzgojna nemoč, nesoglasja, ločitev in podobno), predvsem pa jih je treba iskati v osebnostnih lastnostih vsakega posameznega povzročitelja,« sta navedli.
Dodana vrednost priročnika so najpogostejši miti o nasilju v družini – da je ženska sama kriva, ker ne odide iz nasilnega odnosa, da je nasilje vedno vidno ali pa da je nasilje v družini zasebna zadeva, v katero se ne smejo vpletati država ali zunanji opazovalci. Strokovnjaki poudarjajo, da nasilje ni spor ali le nesoglasje med partnerjema in da je zanj vedno odgovoren povzročitelj, nikoli žrtev. »Nasilje je družbena težava, ki jo lahko izkoreninimo le z ničelno toleranco do nasilja in z vzgojo generacij, ki jim bo nasilje tuje in bodo vsa nasilna dejanja obsojale,« sta zapisali avtorici.
Na koncu priročnika se nahajajo aktualne informacije o možnostih pomoči za žrtve, dodane so tudi QR kode z neposrednimi povezavami do različnih tako vladnih kot tudi nevladnih organizacij, je pojasnila Maja Ciperle Adlešič s Policije, ki je dodala: »Z današnjim posvetom začenjamo kampanjo osveščanja o tej problematiki. V naslednjem koledarskem letu bo sledilo še vrsto dogodkov na različnih javnih krajih, kot so knjižnice in kavarne, kjer bomo poskušali različnim ciljnim skupinam predstaviti priročnik, žrtve pa opolnomočiti za iskanje pomoči v njihovem lokalnem okolju. S tem bomo žrtve seznanili z lokalnimi organizacijami, ki so jim na voljo za pomoč v njihovi situaciji.«
Nasilje je nujno treba najprej znati prepoznati, ga ustrezno obravnavati, aktivno začeti preventivno delo ter redno in sprotno posodabljati zakonodajo in ukrepe za zaščito žrtev in sankcioniranje storilcev. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so pred kratkim povedali, da so v pripravi spremembe zakonodaje, ki bodo omogočile supervizijo za vse strokovne delavce v centrih za socialno delo, tudi za tiste, ki delajo na področju nasilja v družini, saj je sedanja supervizija zakonsko omogočena le izvajalcem socialnovarstvenih storitev.
V priročniku Skupaj proti nasilju je zapisano, da bi morala biti »supervizija v prihodnje zaradi pozitivnih učinkov obvezna in redna praksa za vse policiste, ki posredujejo v primerih nasilja v družini, saj podpira poklicni razvoj policistov in prispeva k izboljšanju njihovega psihosocialnega stanja«. Tako bi policisti lahko ohranjali svojo strokovnost in se izboljševali pri delu z žrtvami nasilja.
Na voljo vam je brezplačna telefonska številka SOS-telefona 080 11 55. Obrnete se lahko na policijsko postajo, center za socialno delo v domačem kraju ali na svojo osebno zdravnico/zdravnika. Pomoč ponujajo tudi druge nevladne organizacije (Društvo za nenasilno komunikacijo, Zavod Emma …).
Zavedajte se, da potrebujete pomoč in da ste do nje upravičeni.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji