Preženimo raka z gibanjem

4. februar je svetovni dan boja proti raku. Namenjen je osveščanju ljudi o možnostih preprečevanja in čimprejšnjega odkrivanja raka. 

Pogovori o maratonu mehko razbijajo stvarnost našega dela. Njegov pozitivni duh presega samo tek. O teku razmišljajo in govorijo tudi bolniki. Naši bolniki sicer hodijo po robu življenja, a si tudi oni si želijo ostati del tega gibanja in življenja. Nekateri so že tekači. Tako tudi bolnica, ki mi je z zastrtim pogledom povedala, da letos pač ne bo tekla. Ker se zdravi. V nekaj stavkih sva rešili problem. Upam, da je uživala na teku in v življenju.

 

Telesna aktivnost in rak

Danes dokaj dobro vemo, da redna telesna aktivnost pripomore k manjšemu pojavljanju številnih oblik rakastih bolezni, zdravljenju raka z manj neželenimi sopojavi ter boljšemu okrevanju po zdravljenju. Uradno navodilo evropske lige proti raku priporoča telesno aktivnost vsak dan. Temu priporočilu je dodano še navodilo proti pretiranemu sedenju.

Še vedno pa smo zadržani, kadar govorimo o telesni aktivnosti med samim zdravljenjem. Takrat s telovadbo ravnamo nekako v rokavicah. Bojimo se, da se bodo bolniki, ki že nosijo breme protirakave terapije, še bolj preobremenili. Je ta skrb upravičena? Mogoče pa bi morali bolnike zlasti med terapijo napoditi v telovadnice, na travnike in v gozdove? Pa poglejmo, kaj nakazujejo signali iz znanstvenih raziskav. Lahko s telesno vadbo med zdravljenjem vplivamo na izid zdravljenja te zahrbtne bolezni?


 

Nova kemoterapija?

Takšen provokativen naslov lahko vidimo nad nedavno razpravo o možnosti uporabe telesne aktivnosti pri zdravljenju rakastih bolezni na strokovnem portalu Medscape. Da ne bo pomote, ne kot podporni terapiji, ampak kot terapiji, ki bi tako kot kemoterapija pomagala ukrotiti rakaste celice. Tudi za zdravnike, ki telesni vadbi in ustrezni prehrani nedvomno priznavamo zelo pomembno vlogo med zdravljenjem rakaste bolezni, se zdi naslov na prvi pogled pretiran. Kaj šele klasičnim onkologom!



Vendar, preden odmahnemo z roko, da na preživetje bolnikov z rakom telesna aktivnost neposredno ne vpliva in da za trditve o terapevtskem vplivu gibanja nimamo dobrih dokazov, si le poglejmo, kaj sodobna znanost ponuja.


 

Rak dojke

Francoski onkolog Bouillet iz Pariza je v članku, ki je bil objavljen v odlični medicinski reviji, pregledal osem raziskav na temo preživetja in telesne aktivnosti pri bolnicah z lokaliziranim rakom dojke. V tem pregledu ugotavlja, da je telesna aktivnost, ki je večja kot 8–9 MET (metaboličnih ekvivalentov) na teden in so jo bolnice izvajale skupaj s standardnim zdravljenjem, povezana s 50 odstotkov manjšo umrljivostjo zaradi raka in tudi drugih vzrokov.




Treba je pojasniti, kaj MET pomeni. 1 MET pomeni povprečno porabo kisika med mirovanjem. V razred zmerne telesne aktivnosti štejemo porabo 3–6 MET. Sem spadajo zmerna hoja, biljard, ribolov in verjetno tudi golf. Za 8–9 MET se je treba že bolj potruditi n vpisati na aerobiko, plesni tečaj, se podati v planine, na tenis ali v bazen. Pri bolnicah, ki so dosegle to porabo, naj bi se preživetje v 5 in 10 letih povečalo za 4 in 6 odstotkov. Ta razred preživetja pa se že pokriva z dobrimi učinki kemoterapije.

Treba je poudariti, da to ni bilo ugotovljeno v klinični študiji, ampak v opazovalni. To pomeni, da so pacientke opazovali in niso neposredno uporabljali telesne aktivnosti kot terapijo rakaste bolezni. Telesna aktivnost je tako predstavljena kot eden od opazovanih dejavnikov, ki vpliva na preživetje teh bolnic.

 

Val gibalne terapije

Pozitivni podatki teh in podobnih študij na drugih bolezenskih stanjih, kot so obolenja srca, pljuč in druga, so tako prebudili velik val uporabe telesne aktivnosti kot terapevtskega orodja v Franciji. Gre torej za nekak »francoski val«, ki bo, upajmo, pomagal naplaviti pozitivne terapevstke učinke telesne aktivnosti.

Ob razmišljanju o pozitivnih učinkih teh raziskav se moramo seveda zavedati, da trdnih znanstvenih podatkov o neposrednem učinku telesne aktivnosti še nimamo. To je bilo tudi sporočilo skupine strokovnjakov na letošnji Mednarodni konferenci na temo raka dojke v St. Galenu. Hkrati pa je ta konferenca še posebej spodbudila tovrstne klinične raziskave. Do prvih uporabnih rezultatov je verjetno še dolga pot.

Do takrat pa naj bolnice z rakom uporabljajo telesno aktivnost skupaj s konvencionalno terapijo. Pomembno pa je, da jo prilagodijo svojim sposobnostim in stanju bolezni. Nihče namreč ne more več zanikati, da se bolniki z rakom, ki so tudi telesno aktivni, počutijo bolje tako telesno kot tudi psihološko.

Telesna aktivnost jih vrača tudi v njihovo socialno okolje. Lahko ga celo izboljša! Zato izberite šport, pri katerem se boste imeli lepo in se boste zabavali. Hočete primer? Ples, borilne veščine ali celo jahanje. Če nikoli niste našli časa za te konjičke, je bolezen vsekakor pravi trenutek, da naredite nekaj zase.



***
doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr.med.,
je zdravnica, specialistka anesteziologije, intenzivne in perioperativne medicine ter terapije bolečine, ustanoviteljica in vodja enote za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu in predsednica slovenskega ter članica evropskega in ameriškega združenja za klinično prehrano.

Je tudi zdravnica slovenskih olimpijskih reprezentanc in svetuje o pravilni športni prehrani. Tudi sama se ukvarja s športom, udeležila se je več triatlonov, teče, kolesari in plava.