Kandidatka za pravosodno ministrico: »Pomemben je vsak člen v verigi pravice«

Peta in zadnja današnja predstavitev kandidata za ministra tretje vlade Janeza Janše se je začela z uvodnimi besedami Lilijane Kozlovič, kandidatke za ministrico za pravosodje. »Vsak člen v verigi pravice je pomemben,« je dejala. 
Stanje je treba analizirati in ugotoviti kje so vrzeli in kaj je treba spremeniti in kaj ohraniti. 

Policija beleži 50-odstotno raziskanost kaznivih dejanj, od nje tožilstvo dobi le okoli deset odstotkov kazenskih ovadb, ki jih obravnava, so pa ti primeri na sodiščih 86-odstotno uspešni. 

»Ko primerjamo podatke med delom policije in tožilstvom, je še nekaj prostora za izboljšanje. Zanimanje vzbuja podatek, da je 64 odstotkov kazenskih ovadb zavrženih. Kaj je vzrok za to? So torej prijave domneno kaznivih dejanj brez elementov,« je dejala kandidatka. Po njenem mnenju je na specializiranem državnem tožilstvu veliko zadev, ki bi jih lahko obravnavala okrožna sodišča. Tudi tako bi izboljšali učinkovitost verige pravice. 



Ena od prioritet njenega dela bo, je napovedala digitalizacija, tudi na primer javnih dražb, in večja odstopnost sodišč.

»Niso pomembne le številke, pomembna je tudi kakovost, pravosodje jo gradi in tudi svojo učinkovitost,« je ocenila kandidatka za novo pravosodno ministrico. Ena od sprememb, za katero se bo zavzela, je tudi sočasna priprava zakonskih in podzakonskih aktov, ki pogosto zamujajo. Pri njihovi pripravi se bo tudi v najzgodnejši fati sodelovalo s strokovno javnostjo. 

Dojemanje pravosodja in mnenje o njegovi neodvisnosti ni dobro, glede tega kazalnika smo v družbi s Poljsko, Hrvaško in Estonijo. »Veliko nezaupanja je, zato je nujna drugačna kultura poročanja,« je dejala Kozlovičeva. 



"Če smo tiho glede tega, kar se v javnosti govori, pomeni, da pravzaprav pritrjujemo očitkom. Pomebno je, da se tudi v tem segmentu pravosodje odpre in spregovori o morebitnih težavah, da se ustvarijo forumu, kjer se lahko soočijo tisti, ki stojijo na razllčnih bregovih in da se najde oblike, da se spremeni dojemanje sodstva, saj je takšno dojemanje neupravičeno,« je odločna. 

Koalicijska pogodba predvideva ukrepe za večjo transparentnost v sodstvu, za večjo učinkovitost in tudi odgovornost znotraj pravosodja. K večji transparentnosti, po kateri smo v EU na sredini, je možnost javnega odločanja v senatih in pisanje ločenih mnenj, ki lahko pripomore k večji kvaliteti pravne misli in razvoju sodne prakse. 



»K večji učinkovitosti lahko pripomore tudi sprememba, ki bo preprečila, da se zadeve vračajo na prvo stopnjo. Druga stopnja namreč zelo redko sprejme odločitev. Tako bi lahko skrajšali čas od glavne obravnave do končne odločitve. To pomeni tudi spoštovanje pravne države in sojenje v razumnem roku, kar je za kazenske postopke izjemno pomembno,« je med drugim naštela kandidatka. 

V koalicijski pogodbi je predvidena tudi ustanovitev specializiranih sodišč za pregon najtežjih oblik gospodarske kriminalitete in oškodovanje javnih sredstev. Dvomi so ali je dovolj primerov, da bi takšna sodišča ustanovili. A če imamo poseben preiskovalni urad na policiji za tovrstna dejanja, je logično, da imamo tudi specializirana sodišča, bo pa treba nasloviti tako krajevno pristojnost in tudi taksativno natančno našteti s kakšnimi zadevami bi se ta sodišča ukvarjala. V drugi polovici 2020 bo opravljen premislek o tem organizacijskem premiku in tudi o tem kakšne strokovnjake bi imeli na takšnem sodišču. Treba bi bilo spremeniit zakon o kazenskem postopku in zagotoviti ustrezna izobraževanja


 

Kaj je še zanimalo člane odbora za pravosodje

»Pritiskov se ne bojim, jih poznam in jih tudi znam kar dobro odbiti, doživljala sem namreč jih tudi na mestu direktorice Arso,« je odgovorila na vprašanje glede pritiskov, ki jih bo deležna kot verjetna pravosodna ministrica in branik pravosodja.  Področje sovražnega govora je treba dodatno urediti, morda tudi v zakonu o medijh.

Poslance je zanimalo tudi, kdo naj imenuje sodnike. Doslej je to počel državni zbor, če se to v prihodnje spremeni, je Kozlovičeva prepričana, da je treba postopek zelo natančno definirati. Če bi želeli to spremeniti, bo treba zbrati dovolj glasov poslancev za spremembo ustave.

Odbor je po dobrih treh urah razprave z osmimi glasovi za in štirimi proti Kozlovičevi prižgal zeleno luč.

Več poslancev je kandidatko pred tem spraševalo o njenih pogledih na vprašanje sovražnega govora v slovenski družbi. "Drznila si bom reči, da bi morda s sprejetjem etičnega kodeksa državnega zbora lahko marsikaj spremenili. Ljudje gledajo politike, kaj govorimo in kaj si mi dovolimo. In verjamejo, da je dovoljeno tudi njim," je odgovorila.

"Moje vrednote so še vedno enake kot v času Mira Cerarja. Moje vrednote so še vedno socialno-liberalne in se niso spremenile, smo enaki ljudje, le v drugi konstelaciji," pa je odgovorila na očitke o sodelovanju v koaliciji s SDS.

Povedala je tudi, da ni naklonjena zapiranju meja, kot temu ni bila že v času Cerarjeve vlade.