Virus se širi znotraj države, je v uvodu današnje novinarske konference spomnila namestnica vladnega govorca Špela Horjak.

Žarišče še naprej ostaja v Hrastniku, kjer je skupno okuženih 29 oskrbovancev in deset zaposlenih Doma starejših Hrastnik. O razmerah v domu sta spregovorila minister za zdravje Tomaž Gantar ter minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj. 

Stanje v Hrastniku se je stabiliziralo

Minister za zdravje Tomaž Gantar je bil kritičen do stanja v hrastniškem domu starejših občanov, od koder so enajst oskrbovancev odpeljali na zdravljenje v bolnišnico. Ti se bodo vrnili v dom, ko bodo tam vzpostavili ustrezne cone. Stanje v Hrastniku se je sicer stabiliziralo, testirani so bili vsi, ki še niso bili doslej, je povedal minister za zdravje. V domu so tudi dodatni strokovnjaki z ministrstva za zdravje ter ministrstva za delo, ki pomagajo pri vzpostavitvi con in pri izobraževanju osebja, ki ga je premalo.

»V Hrastniku je trenutno na voljo pet dodatnih medicinskih sester oz. bolničarjev, zadeve so stabilizirane. Testirani so bili vsi in bodo po potrebi ponovno. Strokovne ekipe pomagajo pri vzpostavitvi con in izobraževanju osebja, ki ga je premalo,« je govoril Gantar. »Ocenjujem, da se zadeve umirjajo, je pa to zadnje opozorilo, da se podobna situacija lahko zgodi kjerkoli, zato ne smemo zanemarjati osnovnih ukrepov, od nadzora osebja do ustreznega ravnanja ob znakih okužbe pri oskrbovancu.«

Premalo vlaganj v domove za starejše

Zaradi kadrovske stiske je bilo delo v domu neustrezno že pred epidemijo, je še komentiral Gantar, dom po njegovem ne bi smel obratovati. Kritiziral je tudi nespoštovanje ukrepov, kot je neustrezna zaščita osebja (okužba je bila vnesena od zunaj), in težave pri vzpostavljanju različnih con znotraj doma.  

Na prenizke standarde in premalo vlaganj v domove za starejše občane je opozoril tudi minister za delo Janez Cigler Kralj. Kar zadeva postopke v domovih, je bistveno, da tiste, ki so okuženi, umaknemo v bolnišnice, tudi če nimajo simptomov okužbe. S tem se domu starejših omogočijo okoliščine za reorganizacijo prostorov in vzpostavitev različnih con. Povedal je, da je kadrovsko pomoč Domu starejših Hrastnik ponudilo več slovenskih bolnišnic in domov starejših občanov.  

»Vse zavode, ki izvajajo institucionalno varstvo, smo ponovno pozvali, naj dosledno spoštujejo in izvajajo vse preventivne ukrepe. Tako tiste, ki se nanašajo na stanovalce, zaposlene kot na obiskovalce,« je pristavil minister.


 

Skupnost socialnih zavodov Slovenije zavrača trditve ministra Gantarja

Skupnost socialnih zavodov Slovenije zavrača trditve ministra za zdravje v sinočnji oddaji 24UR zvečer, s katerimi je poskušal odgovornost za stisko, v kateri se znašli zaposleni in stanovalci Doma starejših Hrastnik, prevaliti na Skupnost kot strokovno združenje izvajalcev institucionalnega varstva. Popolnoma nerazumljivo je, da minister za zdravje skrb za obolele stanovalke in stanovalce prelaga na dom za starejše, ki bi ga po njegovem osebnem mnenju morali že zdavnaj zapreti. Skupnost bo vztrajala pri opozarjanju na napake in odločitve, ki so v nasprotju s sklepom vlade in z veljavno zakonodajo. Skupnost si vseskozi prizadeva za kar najbolj kakovostno in strokovno skrb za stanovalke in stanovalce domov za starejše ter v celoti zavrača očitke o politični motiviranosti.

Minister se odgovoru na vprašanje o predpisani obvezni osamitvi obolelih s koronavirusno boleznijo 19 v pooblaščenih zdravstvenih zavodih vztrajno izmika s trditvijo, da so v bolnišnico napoteni vsi, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje. Zahteve Skupnosti se namreč nanašajo na poseben ukrep za preprečevanje in obvladovanje navedene nalezljive bolezni, to je na obvezno popolno osamitev (izolacijo) bolnika, ki se mora v skladu z vladnim sklepom o uporabi ukrepov izvajati v pooblaščenem zdravstvenem zavodu, kar pa domovi za starejše niso. Skupnost ne pričakuje in ne zahteva bolnišničnega zdravljenja za vse stanovalke in stanovalce s koronavirusno boleznijo 19, temveč njihovo popolno osamitev izven domov, kot to predpisuje zakonodaja.
 

Ukrepanje je še vedno prepuščeno improvizaciji

Skupnost vztraja pri oceni, da smo ponoven pojav okužb s koronavirusom v domovih za starejše pričakali slabo pripravljeni ter brez sistemskih rešitev, ki bi omogočile hitro in učinkovito ukrepanje ter bile tudi skladne z veljavno zakonodajo. Ukrepanje je tako še vedno prepuščeno improvizaciji z vsakokratnim iskanjem prostovoljk in prostovoljcev ter negotovostjo, kje in kako bomo poskrbeli za obolele. Skupnost kot neutemeljeno zavrača ministrovo trditev, da so bili pripravljeni vsi protokoli za ravnanje ob pojavu koronavirusa v domovih za starejše, saj je delovna skupina, ki je bila ustanovljena pri ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter je zadolžena za njihovo pripravo, doslej opravila dva sestanka in dela še ni zaključila.

Skupnost nima pristojnosti za zapiranje ali odpiranje domov za starejše. Skrajno nenavadno je, da minister na eni strani ugotavlja, da bi morali dom za starejše v Hrastniku zapreti že v običajnih razmerah, hkrati pa v njem zadržuje obolele stanovalke in stanovalce ter od zaposlenih pričakuje in zahteva, da bodo brezhibno izpolnili vsa priporočila, čeprav zanje nimajo vseh nujno potrebnih pogojev. Na to dejstvo Skupnost že vseskozi opozarja.



Domovi za starejše so doslej od različnih institucij prejeli več kot 50 različnih dokumentov z navodili in priporočili za preprečevanje in zajezitev širjenja okužb s koronavirusom, vključno z navodili ministrstva za zdravje o organizaciji treh con in izvajanju osamitve obolelih znotraj domov, ki so v nasprotju z zakonodajo. Številna navodila in priporočila ne tvorijo celovite sistemske rešitve, predvsem pa z dokumenti ne moremo odpraviti temeljnih težav, s katerimi se vseskozi soočajo domovi za starejše: pomanjkanje in neprimernost prostorov in opreme ter pomanjkanje zaposlenih.

Ministrstvo za zdravje ni zagotovilo ustrezne mreže negovalnih bolnišnic, domovi za starejše pa se že vrsto let spreminjajo v poceni negovalne bolnišnice in opravljajo delo, ki bi ga moralo zagotoviti zdravstvo. To je za državo oziroma zdravstveno blagajno občutno ceneje, saj večino stroškov bivanja v domu pokrijejo stanovalke in stanovalci ter njihovi svojci.

Preberite še: Hrastniške obolele prevze takojli v bolnišnici Šempeter

Ministrstvo za zdravje je 6. julija 2020 sprejelo tudi odredbo o začasnem ukrepu prepustitve nastanitvenih objektov zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni covid-19. Po odredbi so v takšnih nastanitvenih objektih zdravstveno dejavnost dolžni zagotavljati javni zdravstveni zavodi, ki delujejo na območju objekta, kar pa domovi seveda niso.

Hkrati Skupnost zavrača tudi današnje trditve ministra, da ni pripravila predloga zahtevanih podrobnejših standardov za izvajanje posameznih vrst oskrbe in kriterijev za določitev vrst oskrbe glede na potrebe uporabnikov storitev institucionalnega varstva v domovih. Skupnost je v okviru izvajanja javnih pooblasti predlog pripravila že leta 2012 ter ga dopolnila v letih 2018 in 2019. S predlogom je seznanila vse poslanske skupine, prav tako je na to problematiko junija letos ponovno opozorila vlado, ministrstvo za zdravje in ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Funkl želi sporne zadeve razčistiti takoj

Župan Hrastnika Marko Funkl je pred sestankom z ministroma za zdravje in za delo Tomažem Gantarjem in Janezom Ciglerjem Kraljem, ki sta obiskala v Hrastnik, da bi razčistili nekaj najbolj spornih zadev zadnjih dni. Prva so očitki, da v Hrastniku ne poznajo oziroma ne upoštevajo protokolov v zvezi z zajezitvijo širjenja korona virusa, druga, da bi morali njihov dom zapreti že pred epidemijo.


 
»Naj nam razložijo protokole, če menijo, da jih mi ne poznamo. Očitno so za državo protokoli to, da pustijo dom in občino v težki situaciji zaradi covida čakati več kot deset dni,« je ogorčen Funkl.
 
»Domovi so v pristojnosti države, naj se torej država tako do njih tudi obnaša,« je še dejal za Delo pred sestankom. Zmotilo ga je, da so prvo okužbo v občini odkrili 10. julija, za odziv pa so na državi potrebovali skoraj dva tedna: »Strokovna skupina, ki je bila sicer zelo dobrodošla, se je v Hrastnik oglasila v torek, 21. julija. Torej se enajst dni ni zgodilo nič, razen, da so nam pošiljali priporočila, kako naj ukrepamo.«
 
Več kot teden dni je trajalo tudi, da so v Hrastnik prispeli na pomoč pri obvladovanju epidemije dodatni kadri. V bistvu sta se dva prostovoljca iz Loke pri Zidanem Mostu javila sama.
 
Na očitke ministra za zdravje Tomaža Gantarja, češ da je bilo zaradi kadrovske stiske delo v hrastniškem domu starejših neustrezno že pred epidemijo, pa Funkl odgovarja: »Že nekajkrat sem javno opozoril, da je naš dom infrastrukturno na meji regularnosti, da je neprimeren za leto 2020 in da bi država, ki že štirinajst let ni zgradila nobenega doma, morala to upoštevati. Država mora  zagotoviti določene standarde za dolgotrajno oskrbo, ker bo ljudi, ki jo bodo potrebovali, vedno več, ne manj,« pravi Funkl. Kot napoveduje, bo danes oba ministra prosil za »tople besede« in da se končno začnejo pogovarjati o gradnji novega doma.
 
Občina Hrastnik ima namreč odkupljeno zemljišče za nov dom, na pripombe države so spremenili tudi že dokumentacijo za izvedbo projekta, naredili so idejno zasnovo – delno na svoje, delno na stroške doma. »Dokumentacija je pripravljena, le v roke naj jo vzamejo. Tudi v OPPN je dom že predviden. Delati ga lahko začnemo, takoj ko bo denar.«

Drago Kopušar: Prizadelo nas je

Gantarjeve »težke besede« na rovaš ta hip enega največjih žarišč covida v državi, Doma starejših v Hrastniku, odmevajo tudi v vodstvu doma. Direktor Drago Kopušar sicer priznava, da je dom že leta »postajal vedno bolj neprimeren za izvajanje socialnovarstvene dejavnosti«: »Od leta 2010 si že aktivno prizadevamo, da bi ministrstvo in vlada sprejela odločitev o tem, da Hrastnik potrebuje nov dom. Ko smo načrte imeli, je prišla kriza, denarja ni bilo, država ni imela načrtov za gradnjo domov, zato smo se jih zadnja tri leta v znova intenzivno lotili.«
 
Kopušar upanje za nov dom v Hrastniku vidi v koalicijskih dogovorih Janševe vlade, po katerih bodo z javnimi sredstvi zgradili pet domov.
 
»Posebej so me prizadeli očitki glede nespoštovanja protokolov,« dodaja Kopušar, saj so v domu po njegovem naredili, kar so lahko in kakor so najbolje znali – tudi pri vzpostavljanju rdečih con in iskanju dodatnih kadrov.
 
Danes je v dom na pomoč prišla delavka iz Novega mesta, ki je v času okužbe s korona virusom sodelovala v domu v Metliki. »Kadrovska situacija se izboljšuje, oskrbovance smo namestili v bolnišnico, da pridobimo čas za vzpostavitev rdeče cone, pomagajo nam strokovnjaki iz UKC Maribor … Trudimo se. Zato ocene kar povprek, da nismo nič naredili, ne sprejemam. Take ocene povsem izničujejo naše delo in – bolijo.«
 
Kopušar se boji, da ministra prihajata v Hrastnik s predpostavkami, da so slabo delali, se slabo organizirali, da je bilo tudi vodenje slabo, da niso bili uspešni pri iskanju dodatnih kadrov in da zgolj čakajo, da jih iz tega potegne država.