V nadaljevanju preberite:

Sprva je zakonodaja predvidevala postopek poravnave pred začetkom kazenskega postopka, torej po vloženi ovadbi, naknadno pa jo je omogočila tudi med sojenjem do izreka sodbe. Postopek poravnave je glede na zakonska določila mogoč za kazniva dejanja, za katera je predpisana denarna kazen ali kazen zapora do treh let. Kovač se medtem že nekaj časa zavzema, da bi se zakon o kazenskem postopku spremenil, da bi se namesto dikcije, da tožilec lahko odstopi zadevo v poravnavo, zapisalo, da tožilec to mora storiti. Predlaga tudi razširitev nabora tistih kaznivih dejanj, kjer bi bila poravnava dopustna.