Ameriški pogajalci na poti v Rusijo. Kaj se bodo dogovorili?

Ameriški pogajalci so na poti v Rusijo na pogovore o premirju z Ukrajino, ki je sprejela ameriški predlog za 30-dnevno prekinitev spopadov, kar je včeraj sporočil ameriški predsednik Donald Trump. Kremelj bo namreč najprej proučil podrobnosti predloga za premirje. Kot poroča Reuters, naj bi Rusija ZDA predstavila seznam zahtev dogovora o končanju vojne in o ponovni vzpostavitvi odnosov z Washingtonom.

»Ameriški pogajalci se prav zdaj odpravljajo v Rusijo. Upamo, da bomo lahko dosegli prekinitev ognja,« je izjavil ameriški predsednik. Ameriški državni sekretar Marco Rubio si želi, da bo dogovor sklenjen v nekaj dneh. Pri tem je dejal, da Washington zahteva dogovor Moskve brez kakršnih koli pogojev. »To je tisto, kar hočemo vedeti: če so pripravljeni to storiti brezpogojno,« je dejal Rubio na letalu, namenjenem na srečanje G7 v Kanadi. »Če je odgovor pritrdilen, potem vemo, da smo resnično napredovali in obstaja resnična možnost za mir. Če se s predlogom ne bodo strinjali, bo to žalostno. Pojasnili bodo, zakaj so se tako odločili.«

Marco Rubio FOTO: Foto Saul Loeb/AFP

Kijev upa, da bo Washington ukrepal proti Moskvi, če bo ta morda zavrnila predlog o 30-dnevnem premirju. 

Markeš: V situaciji Ukrajine in Rusije gre za delitev plena

Trump je povedal, da če Putin zavrne predlog, bo sam uvedel sankcije, ki bodo finančno zelo slabe za Rusijo. Ampak kot je dejal v izjavi, si tega ne želi, saj si želi miru. Sicer ga je, če Moskva ne sprejme predloga, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pozval, naj sprejme odločne ukrepe, navaja Guardian. Predsednik je zgrozil, potem ko je francoski obrambni minister Sébastien Lecornu na tiskovni konferenci v Parizu povedal, da bi premirje lahko sprejeli že danes in da bi morala biti Evropa pripravljena pomagati pri njegovem uveljavljanju, poroča Guardian. 

Obrambni ministri petih vodilnih evropskih vojaških sil – Združenega kraljestva, Nemčije, Italije, Poljske in Francije – so se namreč v sredo sestali v francoski prestolnici, da bi razpravljali o oblikovanju sil, ki bi zagotovile mir v Ukrajini, če bi bila dosežena poravnava. Lecornu je dejal, da je 15 držav pripravljenih prispevati do 30.000 pripadnikov, ki bi trajno varovali ukrajinska letališča, pristanišča in infrastrukturo.

FOTO: Tetiana Dzhafarova/AFP

Putin v regiji Kursk: Ozemlje bo kmalu osvobojeno sovražnika

Washington, Kijev in Evropa še čakajo odgovor Moskve na predlog o prekinitvi ognja, ameriški odposlanci pa naj bi se do konca tedna pogovorili z Vladimirjem Putinom. 

Ta je medtem obiskal Kursk, prvič, odkar je Ukrajina v ofenzivi avgusta 2024 delno napadla rusko regijo. Ruski predsednik je izrazil upanje, da je njegova vojska na robu »popolne osvoboditve« regije Kursk, potem ko je trdila, da je v zadnjih petih dneh spet zavzela 24 naselij. Sedem mesecev po vdoru ukrajinske vojske v rusko regijo Kursk je spopadov tam skoraj konec. Začela se je zadnja faza pregona ukrajinskih vojakov iz Kurska, je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA zatrdil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Ukrajina v spopadih z Rusijo že več tednov izgublja nadzor nad ozemljem v ruski regiji.

Vladimir Putin FOTO: AFP

Na državni televiziji je ruski predsednik dejal, da računa na to, »da bodo vse bojne naloge, s katerimi se soočajo naše enote, izpolnjene in da bo ozemlje regije Kursk kmalu popolnoma osvobojeno sovražnika«. Dejal je, da bodo zajete ljudi, šlo naj bi za 400 vojakov, obravnavali kot teroriste. 

Nekaj ​​​​minut po objavi Putinovih besed je vrhovni poveljnik ukrajinske vojske general Oleksandr Sirski namignil, da se njegove enote umikajo, da bi zmanjšale izgube. »V najtežjih razmerah je bila in ostaja moja prioriteta reševanje življenj ukrajinskih vojakov. Zato enote obrambnih sil po potrebi manevrirajo na ugodnejše položaje,« je Sirski objavil na spletu z izrazi, ki se običajno uporabljajo za opis umika. Tudi Zelenski je dejal, da si Kijev prizadeva, »da bi čim bolj zaščitil svoje vojake. Rusi očitno poskušajo močno pritiskati na naše enote, naše vojaško poveljstvo dela, kar je v njegovi moči. Prizadevamo si, da bi čim več naših vojakov ohranili pri življenju.«

Prizor iz Odese pred dvema dnevoma FOTO: Nina Liashonok/Reuters

Novi zračni napadi Rusije in Ukrajine

Tako Rusija kot Ukrajina sta danes izvedli nove napade z brezpilotnimi letalniki. Ruska zračna obramba jih je pretežno nad obmejnimi regijami prestregla 77. Tudi ruski droni so poleteli nad več ukrajinskih regij, v Hersonu je bil ubit človek. Iz ruske regije Kursk medtem Moskva poroča o skorajšnjem pregonu ukrajinskih sil.

Potem ko je Ukrajina pred dvema dnevoma izvedla doslej največji napad z droni nad Moskvo, je po navedbah ruskega obrambnega ministrstva tudi danes nad Rusijo poletelo veliko število ukrajinskih dronov. 77 so jih sestrelili, od tega 30 nad Brjanskom, 25 nad Kalugo, druge pa nad Kurskom, Voronežem, Rostovom in Belgorodom.

Tarča napadov z droni je bilo davi tudi več ukrajinskih mest in regij, med drugim Kijev. Iz Dnipropetrovska poročajo o napadih na infrastrukturo, v Hersonu je bila ubita ženska, sporočilo lokalnih oblasti povzema francoska tiskovna agencija AFP.