Je podjetje Bisol potrošniku prodalo poplavljene dele za solarne panele?

Podjetje Bisol Group, vodilni proizvajalec opreme za sončne elektrarne, se je znašlo v središču obtožb o nepoštenih poslovnih praksah. Po navedbah Mateja Ozebka, sicer ravnatelja Višje strokovne šole v Celju, je podjetje menda prodajalo poškodovane in poplavljene izdelke brez ustreznega opozorila ter zavračalo reklamacije.

Ozebek, kupec podjetja, je svojo izkušnjo podrobno opisal v pismu za medije. Kot navaja, je junija 2024 naročil podkonstrukcijo Slim Base za svojo sončno elektrarno, za katero je plačal 1532,61 evra. Po prejemu blaga je takoj opazil številne nepravilnosti, vključno z manjkajočimi sestavnimi deli, korozijskimi poškodbami na železnih elementih ter poplavljenimi aluminijastimi deli, ki so kazali jasne znake oksidacije. Vse to je odkril ob pregledu materiala, preden ga je nameraval namestiti. Kot je poudaril, je »bil zgrožen nad stanjem izdelkov, ki so bili očitno nepravilno skladiščeni in izpostavljeni poplavam«.

Kljub temu da je nemudoma podal več reklamacij ter priložil jasne fotografije poškodovanih izdelkov (priložene tudi pismu za medije), je podjetje Bisol vse tri njegove zahteve zavrnilo. Bisol je kot argumente med drugim navajal, da bo »rja sama odpadla«. Kot pojasnjuje Ozebek, »je rja na železnih delih napredovala in ni nobenega dvoma, da izdelki ne ustrezajo standardom«.

»Podjetje Bisol je prav tako zavrnilo, da bi popravilo ali zamenjalo aluminijaste dele, ki so bili zaradi poplav popolnoma oksidirani. Kljub priznanju, da so bili ti deli izpostavljeni poplavi, podjetje vztraja, da so ti izdelki običajni in ustrezni,« pravi sogovornik, ki je z Delom delil tudi korespondenco s podjetjem. Ozebek je primer prijavil tržnemu inšpektoratu, to pa je, kot so pojasnili, uvedlo inšpekcijski postopek. Drugih informacij z nami niso delili.

Direktor Bisol Groupa Marko Poličnik je v odgovoru za Delo poudaril, da podjetje zaradi varovanja zaupnih informacij ne komentira posameznih poslovnih razmerij. Zagotavlja pa, da vse reklamacije obravnavajo resno in skladno z zakonodajo. »Glede na zakon o varstvu potrošnikov v konkretnem primeru neskladnost blaga ni bila ugotovljena, kar je potrdil tudi inšpekcijski nadzor.«

Bisol Group je prejemnik 2,3 milijona evrov predplačila zaradi škode, povzročene v avgustovskih poplavah. FOTO: Bisol

A kot izhaja iz odgovora inšpekcije prijavitelju, inšpekcija neskladnosti ni ugotavljala, saj je za to potreben sodni izvedenec. Je pa ugotovila spor o neskladnosti blaga, saj prodajalec trdi, da neskladnost ni bila ugotovljena zaradi narave blaga. Če se kupec in prodajalec ne strinjata, mora kupec pridobiti strokovno mnenje sodnega izvedenca, saj tržni inšpektorat ne more izdati odločbe v primeru spora. Reševanje zadeve pa je nato v pristojnosti sodišča.

Ozebek bo poleg tega, da bo plačal sodnega izvedenca – to je v primeru, da prodajalec ne prizna neskladnosti, edina pot –, najverjetneje terjal tudi kazenske odgovornosti, »saj gre za namerno prodajo poškodovanega blaga brez predhodnega opozorila, kar lahko pomeni poslovno zavajanje in goljufijo.«

Poudaril je, da njegova borba presega zgolj finančno odškodnino. »Gre za načelno vprašanje, ali lahko podjetje, ki naj bi bilo zavezano k varnosti in kakovosti, zavestno ignorira pravice potrošnikov in se izogiba odgovornosti za svoje napake.« Njegova izkušnja je svarilo vsem potrošnikom, da se morajo boriti za svoje pravice, še pravi.

Bisol Group je sicer prejemnik 2,3 milijona evrov predplačila zaradi škode, povzročene v avgustovskih poplavah. Skupina Bisol je bila med 708 podjetji, ki so do 1. septembra prijavila oceno škode na zalogah, opremi in izpadu prihodka ter zaprosila za predplačilo, ki je bilo izplačano v višini deset odstotkov ocenjene škode. Podjetje je menda utrpelo za okoli 34 milijonov evrov škode.

Če se bodo obtožbe izkazale za resnične, bo to resen udarec za ugled podjetja Bisol Group, ki se pozicionira kot vodilni proizvajalec na področju sončnih elektrarn.