Je hrup za ustavne sodnike preveč trivialen?

Ljubljana – Julija bo eno leto, kar je ustavno sodišče (US) v presojo prejelo uredbo o hrupu. Takrat poteče tudi rok, v katerem mora okoljsko ministrstvo na zahtevo Evropske komisije notificirati predpise o hrupu. Bo v primeru, da US presoji prikima, Mop zaprosil za novo podaljšanje ali nam iz Evrope grozijo nove kazni?

In kaj zapleti s predpisi o hrupu pomenijo za direktorico direktorata za okolje Tanjo Bolte, ki jo zaradi domnevne odgovornosti pri sporni uredbi obravnava KPK? Boltetova je s prijavo, smo izvedeli na Mopu, seznanjena. Na obtožbe je KPK-ju že tudi odgovorila, drugih informacij pa v tej fazi ne daje. Zato ni jasno, kako težke so obtožbe. Prav tako do zaključka postopka zadeve ne komentira KPK, ki ji je uredba o hrupu sicer znana, saj se je lani do njenega ssprejemanja enkrat že opredelila: označila ga je za nesprejemljivo. Naj spomnimo, da je Cerarjeva vlada uredbo, ki jo je poskušala v času mandata večkrat spremeniti, spremenila tik pred odhodom z oblasti, v odstopu, in da je zaradi zamude pri implementaciji uredbe Evropska komisija januarja letos proti nam sprožila predsodni postopek.



A v nasprotju s presojo KPK se z ustavno že mudi. Žal po navedbah Sebastiana Nerada, generalnega sekretarja US, »v tej zadevi ni nič novega«. US je lani jeseni sicer že odločilo o začasni odredbi. A vlada Marjana Šarca njihovega navodila za začasno zadržanje uredbe ni upoštevala. Kdaj bo US o njej odločalo vsebinsko, ni jasno. Ali kot pravi Nerad: »Ni še na vrsti.«

Ignoranca prek vseh decibelov

Hrup je po dognanjih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) drugi najbolj škodljivi okoljski vpliv na zdravje ljudi – takoj za prašnimi delci in uredba o hrupu tudi v resnici dviguje prah, saj dobesedno uzakonja neomejeno obremenjevanje prebivalcev z decibeli. Kljub temu jo US več kot očitno smatra za trivialno. Nič ne zaleže, da po novi uredbi slovenske ceste z manj kot tremi milijoni vozil in železnice z manj kot 30.000 vlaki na leto ter pristanišča niso vir onesnaženja. Uredba ignorira tudi vsa opozorila SZO, po katerih ima kronično poškodbo sluha že 16 odstotkov Evropejcev in po katerih lahko hrup že pri nižjih stopnjah, to je nad 55 decibelov, povzroča vznemirjenost ali motnje spanja, otrokom pa učne težave. Za primerjavo: nova uredba dovoljuje »onesnaževanje« v cestnem prometu s 55 decibeli celo na območju bolnišnic in zdravilišč, v stanovanjskih območjih s 60, v mestnih jedrih s 65 in na industrijskih območjih kar s 75 decibeli.

Sosedje proti Metalu, Uniorju in Luki

Na US se je v zvezi s sporno uredbo o hrupu poleg nekdanje varuhinje človekovih pravic obrnila še četverica: poleg zasavskega Eko kroga še trije državljani, ki menijo, da jim bližnji industrijski objekti prekomerno onesnažujejo okolje. Med temi so ravenski Metal, zreški Unior in Luka Koper. Če obveljajo vrednosti v novi uredbi, bo najbližji sosed Metala živel v okolju, kjer se bo smel vir hrupa povečati celo 32-krat, za kar ne bo imel nikakršnih možnosti pritožb. Metal bi namreč po tej uredbi deloval povsem zakonito. Podobno usodo doživlja najbližji sosed Uniorja, čigar hiše je od tovarne oddaljena vsega dvajset metrov, tretji primer pa je »povsem brezupen«, saj gre za soseščino s koprsko Luko, ladje pa po novi uredbi niso več vir hrupa. Okolje bi bilo po novi uredbi štirikrat bolj obremenjeno, prizadeti pa brez možnosti pritožbe – ne glede na opozorila SZO o evidentni škodljivosti za zdravje ljudi.