Predlog razumeta koalicija in opozicija povsem nasprotno

Predlog o dolgotrajni oskrbi je korak bliže sprejetju. Po še eni maratonski seji je nocoj večina v državnem zboru potrdila, da je besedilo, za katero je bilo vloženih več kot 80 amandmajev, primerno za nadaljnjo obravnavo, ki bo na prihodnji parlamentarni seji. Po burni razpravi, polni proceduralnih predlogov in opozoril, ostajata koalicija in opozicija daleč vsaka na svojem bregu, tudi po veliko dopolnilih se vrstijo opozorila o številnih pomanjkljivostih, predvsem zaradi nalaganja bremena uvedbe vzdržnega vira financiranja naslednji vladi.

Zakon o dolgotrajni oskrbi pred drugim korakom

»Ali berete isti zakon?« je bilo eno pogostejših vprašanj, ki so si jih poslanci nasprotnih strani postavljali med seboj, saj očitno precej različno razumejo, kaj predlog zakona prinaša.

Če so zlasti in najpogosteje predstavniki SDS ponavljali, da se s tem zakonom, ki ga družba res nujno potrebuje in je skrajni čas, da ga dobimo, končno sistemsko ureja, kar v dveh desetletjih ni uspelo nikomur, in da bo zelo veliko dobrega in dodatnih pravic prinesel vsem, ki potrebujejo pomoč – tudi to, da bodo ljudje za primerljive potrebe deležni primerljivih storitev, je pogled poslancev SD, Levice, LMŠ, SAB in skupine nepovezanih povsem nasproten.

Novosti z amandmaji

Tako kot pri obravnavi matičnega odbora v soboto so tudi tokrat vse poslanske skupine vložile množico amandmajev. Vladna stran med drugim tudi dopolnilo, s katerim se jasno določi, da cena nastanitve in prehrane pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe v javni mreži ni pravica iz dolgotrajne oskrbe. Ceno standardne namestitve določi minister za zdravje. Natančneje so določili, kdaj nastopi mirovanje pravic, ko gre upravičenec, denimo, v bolnišnico, in tudi, da bodo tisti, ki so že v domovih, v njih lahko tudi ostali. Med novostmi, ki jih je opaziti v amandmajih, je tudi začetek uporabe pravic – za dolgotrajno oskrbo v instituciji naj bi bila 1. januarja 2023, za vse druge tri oblike – torej formalno oskrbo na domu, denarni prejemek in oskrbovalca družinskega člana – pa 1. julija 2024. Že na seji odbora so potrdili določilo, da bodo slepi in slabovidni tudi v prihodnje upravičeni do dodatka za pomoč in postrežbo iz pokojninske blagajne, če se ne bodo odločili za storitve dolgotrajne oskrbe oziroma do njih ne bodo upravičeni. Včeraj so enako potrdili še za vojne invalide.

Da je ta predlog zakon o dolgotrajni oskrbi le po imenu, dejansko pa ni izvedljiv, da ni jasen, domišljen, konsistenten in je v določenih delih najbrž celo v nasprotju z ustavo, so večkrat ponovili razpravljavci iz levosredinskega dela opozicije. Spomnili so tudi na zadržke, ki so jih izrazili strokovna javnost, upokojenske in invalidske organizacije, predstavniki zdravstvene in pokojninske blagajne. Koaliciji očitajo, da si prizadeva samo za to, da bo zakon potrjen in si pripne zasluge za to, da ga bomo imeli, ne da bi razmišljala o posledicah in tem, ali bo sploh lahko zaživel. Košarica storitev je zelo ohlapno določena, veliko področij urejajo še nedodelani podzakonski akti. Z različnimi alegorijami so poskušali pojasniti, kaj vse je v njem narobe.

Številne nejasnosti

Najbolj problematično pa se jim zdi, da je v neki prihodnji zakon preložena tudi uvedba novega obveznega zavarovanja, ki bo temelj stabilnega financiranja. Če bi tako, kot je zdaj, vzpostavitev novega socialnega stebra prepustili nekomu štiri ali pet let pozneje, bi že marsikateri od preteklih osnutkov zakonov lahko ugledal luč sveta. Ni odgovorov, kje bomo dobili denar, saj se računa tudi na še neobstoječi demografski sklad, in tudi ne, kaj se bo zgodilo, če novega prispevka leta 2025 ne bo. Predvidena je torej nova dajatev, a niti približno ni jasno, kdo bo tisti, ki ga bo bremenila in za koliko. V besedilu predloga pa se pojavljajo tudi nejasnosti, v smislu, da je zavarovana oseba upravičena do pravic iz dolgotrajne oskrbe, če je v obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo vsaj 24 mesecev v zadnjih 36 mesecih pred uveljavljanjem pravic.