V reševanje rusko-ukrajinskega konflikta se je po začetku ruske invazije na Ukrajino aktivno vključil tudi slovenski predsednik vlade. Obiska v Ukrajini, ki ga je napovedoval še pred rusko invazijo, ni odpovedal, le prestavil ga je na čas, ko ga bo mogoče izpeljati.

Obisk Kijeva, ki je bil napovedan za danes, je Janez Janša prestavil zaradi seje evropskega sveta in seveda zaradi varnostnih okoliščin. Z ukrajinskim predsednikom vlade Denisom Šmihalom se je Janša slišal že danes.

Po besedah ukrajinskega premiera je cilj ruske agresije »obglavljenje ukrajinske države, uničenje ali zamenjava vlade in predsednika ter njihova nadomestitev z marionetno vlado, kakršno je Rusija v preteklosti postavljala v tem delu Evrope«. Je pa ukrajinski premier Janši dejal, da se njihova država bori in da potrebuje pomoč.

»Neposredne nevarnosti za vojaške spopade na ozemlju Slovenije ni, zato ne dvigamo bojne pripravljenosti slovenskih vojaških sil, uvajajo pa se določena dežurstva,« je slovenske državljane pomiril Janša. Vlada je na današnji seji sprejela sklep, da se s temi ugotovitvami seznani odbor za obrambo in odbor za zunanjo politiko državnega zbora. Prav tako je dala soglasje za nekatere preventivne ukrepe, ki jih je sprejela zveza Nato.

Za usklajen odziv Slovenije

Na drugi strani političnega spektra je predsednica SD Tanja Fajon predsedniku republike, predsedniku vlade ter predsednicam in predsednikom parlamentarnih strank posredovala poziv za takojšen sklic političnega vrha z vsemi parlamentarnimi strankami ter sveta za nacionalno varnost, da bi se dogovorili o usklajenem odzivu Slovenije in nujnih korakih za vzpostavitev miru v Ukrajini v okviru mednarodnega prava.

Odziva na pobudo Tanje Fajon od vlade danes ni bilo. Sklica seje sveta za nacionalno varnost Janša danes ni omenil in ni njegova politična prioriteta, saj se je angažiral na ravni EU s pobudo za čimprejšnjo včlanitev Ukrajine v EU. Sklicu političnega vrha je naklonjen predsednik republike Borut Pahor.

Janša je navedel, da je v Ukrajini še nekaj slovenskih državljanov, ki so se poskušali prebiti iz Kijeva, večini to ni uspelo in so se vrnili v Kijev, kjer so na varnem in v stikih s slovenskimi oblastmi. Na slovenskem veleposlaništvu v Kijevu je ujeta tudi predstavnica državnega protokola, ki je pripravljala Janšev obisk v Ukrajini.

Predsednik vlade je posvaril pred kibernetičnimi napadi, ki jih je v zadnjih dneh zaznala tudi Slovenija. »Ocenili smo, da obstaja možnost kibernetičnih napadov, ki se, mimogrede, po Evropi že dogajajo in nedvomno prihajajo iz Kremlja,« je dejal Janša. »To, da za njimi stoji Ruska federacija, so več kot indici,« je dejal Janša in dodal, da je Slovenija lahko tarča resnih kibernetičnih napadov.

Ministrstvo za zunanje zadeve je že drugič v zadnjih dveh dneh poklicalo na zagovor ruskega veleposlanika v Sloveniji Timurja Ejvazova. Državni sekretar Stanislav Raščan je veleposlaniku naložil, da svoji prestolnici prenese strogo obsodbo ruske vojaške invazije v Ukrajino. Slovenija je pozvala Rusijo k spoštovanju vseh mednarodnopravnih obveznosti, prenehanju agresije in takojšnjemu umiku iz Ukrajine.

Putin začel vojno, ki je ne more dobiti

Odličen poznavalec postsovjetskega prostora Denis Mancevič je ocenil, da je ruski predsednik Vladimir Putin, ki se je odločil za vojaško operacijo s ciljem »demilitarizacije in denacifikacije Ukrajine«, začel vojno, ki je ne more dobiti. »Še več, začel je vojno, o kateri se bo čez leta pokazalo, da je bila usodna tudi za njegovo predsedovanje in morebiti za prihodnji obstoj Ruske federacije v današnji obliki,« je dodal Mancevič.

Putin je dokončno pokopal tudi lastno, več let skrbno negovano javno podobo državnika, ki za razliko od njegovih številnih svetovnih kolegov razmišlja strateško in ne dela neracionalnih potez.

Mancevič je ocenil, da Rusija dolgoročno ne more dobiti vojne niti v Ukrajini niti doma. »Če se bo konflikt nadaljeval in se ne bo diplomatsko omejil na dosedanjo raven (Krim in Donbas), bodo žrtve tudi na ruski strani. Mladi fantje se bodo ponovno vračali v krstah, kot v čečenski vojni in še prej v Afganistanu.« Rusiji zaradi okupacije Ukrajine grozi tudi gospodarski zlom, saj odrezana od mednarodnega finančnega sistema in zahodnih energetskih trgov dolgoročno ne more preživeti.

Mancevič je opozoril, da je vojna v Ukrajini zadnji opomin, da se mora EU zbuditi iz liberalnega postblokovskega spanca in začeti bistveno bolj ambiciozno graditi ter izvajati skupno zunanjo in varnostno politiko.