Voditelji EU dosegli dogovor o sankcijah

00.35 Vrh Nata danes o ukrepih

Voditelji članic zveze Nato bodo danes na kriznem virtualnem zasedanju razpravljali o ukrepanju po ruskem napadu na Ukrajino. Zaveznice so že sprožile postopke za okrepitev svoje varnosti in preprečitev širjenja konflikta v zavezništvo. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg govori o novi normalnosti v Evropi.

Zaveznice so v četrtek sprožile postopke, ki dajejo vojaškim poveljnikom več pooblastil glede nameščanja sil, vključno z Natovimi odzivnimi silami. Namen je preprečiti širjenje konflikta v zaveznice, je pojasnil generalni sekretar ter napovedal, da bo na vzhodu zavezništva v prihodnjih dneh in tednih še več Natovih sil.

22.30 Macron Putina pozval h končanju invazije

Potem ko je Rusija danes začela invazijo na sosednjo Ukrajino, sta danes po telefonu govorila ruski predsednik Vladimir Putin in njegov francoski kolega Emmanuel Macron. Iz Kremlja so sporočili, da sta imela odkrit pogovor, iz Pariza pa, da je Macron Putina pozval k takojšnjemu končanju invazije. Putin je podrobno pojasnil razloge za invazijo, je zapisano v izjavi. Oba sta se strinjala, da ostaneta v stiku.

22.00 ZDA izgnale namestnika ruskega veleposlanika

ZDA so izgnale namestnika ruskega veleposlanika v Washingtonu, kar je povračilni ukrep za izgon namestnika ameriškega veleposlanika v Moskvi Barta Gormana prejšnji teden. State Department je v sredo Sergeja Trepelkova, namestnika veleposlanika Anatolija Antonova, obvestil, naj zapusti ZDA.

21.50 Voditelji EU dosegli dogovor o obsežnih sankcijah

Voditelji članic EU so se danes v Bruslju dogovorili o uvedbi drugega svežnja sankcij proti Rusiji zaradi vojaške agresije proti Ukrajini, ki so usmerjene proti ključnim sektorjem ruskega gospodarstva. Sankcije obsegajo finančni sektor, energetiko in promet, so zapisali v sprejetih sklepih. Države članice naj bi jih sprejele brez odlašanja.

20.15 ZDA naznanile nove sankcije

Ameriški predsednik Joe Biden je danes zaradi ruskega napada na Ukrajino uvedel nove sankcije proti ruskim bankam in pripadnikom ruske elite ter prepoved izvoza visoke tehnologije v Rusijo. Napovedal je, da imajo skupaj z zavezniki in partnerji v pripravi še več sankcij.

20.10 Ovse rusko invazijo označil za zločin proti človečnosti

Poljski zunanji minister in trenutno predsedujoči Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) Zbigniew Rau je danes obsodil rusko invazijo na Ukrajino ter jo označil za zločin proti človečnosti, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ovse je medtem umaknil opazovalce iz Ukrajine.

Rau je govoril na srečanju parlamentarcev iz članic Ovse, ki mu je sledilo zaprto zasedanje stalnega sveta Ovse, na katerem so razpravljali o varnostnih razmerah v Ukrajini. Poljska je trenutno predseduje Ovse s sedežem na Dunaju, ki ima 57 držav članic, vključno z Rusijo, Ukrajino in ZDA. Organizacija od leta 2014 spremlja konflikt na vzhodu Ukrajine, na terenu pa je trenutno več sto opazovalcev.

20.00 Premier Janša za čim strožje sankcije

Premier Janez Janša se je prihodu na izredni vrh EU zavzel za čim strožje sankcije proti Rusiji. »Sankcije, kot jih poznamo iz bližnje zgodovine, niso dovolj,« je povedal. Ukrajino da bi morali podpreti humanitarno, gospodarsko, vojaško. Čim prej bi morala dobiti evropsko perspektivo. Povzel je tudi besede ukrajinskega premiera, da je ruski cilj obglavljenje ruske države in nastavitev marionetnega režima. Navedel je tudi, da je v Ukrajini položaj na področju obrambe drugače kot leta 2014.

19.10 Direktorica IMF posvarila pred gospodarskimi tveganji

Izvršna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Kristalina Georgieva je danes posvarila, da bo imel konflikt v Ukrajini posledice za svetovno gospodarsko okrevanje po pandemiji covida-19. Izrazila je globoko zaskrbljenost zaradi ruske invazije na Ukrajino.

IMF bo po njenih besedah pomagal državam članicam in sproti ocenjuje gospodarske posledice spopada. IMF je že odobril 2,2 milijarde dolarjev posojila Ukrajini, kar bo izplačano do junija, vendar je Georgieva povedala, da lahko zagotovijo dodatna sredstva.

17.30 Izključitve Rusije iz Swifta še ni na obzorju

Visok uradnik EU je napovedal, da bod drevišnji izredni vrh EU čustven. Med temami, ki bodo na mizi, je vizumski režim za ruske državljane. Drugi sveženj sankcij, ki naj bi bil danes politično odobren, bo ciljal na rusko vodstvo in krog okoli Vladimirja Putina. Področja, ki bodo na muhi sankcij, so finančni sektor, energetika, transport. Izključitve Rusije iz mednarodnega plačilnega sistema Swift ni na obzorju. Glede tega enotnosti med članicami ni, saj številne opozarjajo na stranske posledice tega  drastičnega ukrepa. A ni izključene, da bi bil izključitev Rusije iz Swifta del katerega od prihodnjih svežnjev.

17.05 Češka ustavila izdajanje vizumov Rusom

Češka je odločila ustaviti izdajanje vizumov ruskim državljanom, je v kontekstu ruskega napada na Ukrajino danes v Pragi sporočil češki premier Petr Fiala po sestanku sveta za nacionalno varnost. Pojasnil je, da so začasno ustavili obdelavo in sprejem prošenj za izdajo vizumov ruskim državljanom v vseh čeških konzulatih. Izjema so le humanitarni primeri, poročajo tuje tiskovne agencije.

Napovedal je, da bodo češka generalna konzulata v ruskem Sankt Petersburgu in Jekaterinburgu začasno zaprli, prepovedali pa bodo delovanje ruskima konzulatoma v Karlovyh Varyh in Brnu. Češka veleposlanika v Rusiji in Belorusiji so pozvali v Prago na posvete.

6.30 Vatikan poziva k dialogu

Vatikan je danes nekaj ur po ruskem napadu na Ukrajino sporočil, da so pogajanja za mirno rešitev spora še vedno mogoča, in pozval k dialogu. Državni tajnik Svetega sedeža, kardinal Pietro Parolin je dejal, da obstaja prostor za modrost, ki bi svetu prihranila neumnost in grozote vojne, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

15.30 Boris Johnson napoveduje sankcije

Britanski premier Boris Johnson je danes sporočil, da je ruski predsednik Vladimir Putin diktator, ki ga zaradi vdora v Ukrajino čakajo obsežne sankcije brez primere, poroča francoska tiskovna agencija AFP.  Ukrajina je lahko prepričana o nadaljnji podpori Združenega kraljestva, saj so se naši najhujši strahovi uresničili in vsa naša opozorila so se izkazala za tragično točna, je dejal predsednik britanske vlade.

Pred izrednim virtualnim srečanjem voditeljev skupine G7 je Johnson dejal, da se bo Zahod dogovoril o obsežnem svežnju gospodarskih sankcij, ki bodo pravočasno ohromile rusko gospodarstvo. Johnson je zaradi ruske invazije na Ukrajino zgodaj zjutraj sklical sestanek svojih varnostnih šefov, popoldne pa naj bi nagovoril tudi parlament.

15.15 Ursula von der Leyen: Sankcije bodo spodkopale rusko gospodarstvo

Po besedah predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen bodo finančne sankcije, ki bodo omejile dostop Rusije do kapitalskih trgov, imele močan učinek. Znižale bodo gospodarsko rast Rusije, stroški zadolževanja se bodo zvišali, okrepilo se bo odtekanje kapitala in postopoma bodo spodkopale industrijske temelje. Omejen bo dostop Rusije do najpomembnejših tehnologij, ki jih potrebuje za svojo prihodnost, je napovedala. Nove sankcije bodo obravnavane drevi na vrhu EU.   

  

15.05 Macron obljublja oster odziv

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v današnjem nagovoru zagrozil Rusiji z brezkompromisnim odzivom na njen napad na Ukrajino, ki ga je označil za prelomnico v evropski zgodovini, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Francoski predsednik meni, da je obsežen ruski napad na Ukrajino v nasprotju z vsemi zavezami, ki so jih doslej sprejele ruske oblasti. Macron je sicer v preteklih tednih večkrat govoril z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, da bi našli diplomatsko rešitev za nastali konflikt, vendar brez uspeha. 

14.11 Prezelj: Rusko-ukrajinski konflikt je mogoče rešiti samo z diplomacijo

Edina možna rešitev za rusko-ukrajinski konflikt, ki ga je sprožila današnja ruska invazija na Ukrajino, je diplomatska rešitev, je v pogovoru za STA ocenil profesor obramboslovja na fakulteti za družbene vede Iztok Prezelj. Sama invazija, ki je eden najslabših možnih scenarijev, ga je sicer presenetila. »Zgodil se je eden najslabših možnih scenarijev, ki smo ga v stroki morda v želji po mirni prihodnosti malce podcenjevali. Ampak zdaj vidimo, da je indikator zasedbe Krima tisti, ki bi ga morali v preteklosti bolj resno vzeti v obzir. Moram reči, da smo v stroki kljub ameriškim obveščevalnim podatkom, ki so prišli v javnost, presenečeni,« je povedal Prezelj. V nadaljnjem razvoju konflikta je vse odvisno od tega, kako skrajen je cilj ruskega predsednika Vladimirja Putina v Ukrajini, je dodal profesor. Ali želi zasesti samo separatistični republiki Doneck in Lugansk, ali ti dve republiki in še nekaj ozemlja ali pa dejansko celotno Ukrajino.

13.56 Rusija in Kitajska za zaostrovanje konflikta krivita Ukrajino in Zahod

Rusija in Kitajska za zaostrovanje konflikta v Ukrajini krivita zahodne države in Kijev, je sporočilo zunanje ministrstvo v Moskvi. Komentarje sta po pogovorih podala ruski zunanji minister Sergej Lavrov in njegov kitajski kolega Wang Yi, poroča nemška tiskovna agencija DPA. »Ministra sta izrazila skupno prepričanje, da je razlog za sedanjo krizo zavračanje Kijeva, ki ga spodbujajo ZDA in njihove zaveznice, da bi izvedel sveženj ukrepov iz Minska, ki ga je odobril Varnostni svet ZN,« je še sporočilo ministrstvo. Po poročanju kitajske državne televizije CCTV je Wang dejal, da Kitajska sicer vedno spoštuje suverenost in ozemeljsko celovitost vseh držav, da pa ima ukrajinski konflikt zapletene in posebne zgodovinske vidike in da Peking razume »legitimno zaskrbljenost Rusije glede varnostnih vprašanj«. Kitajska je danes zjutraj sporočila, da po ruskem napadu na Ukrajino pozorno spremlja razmere v Ukrajini. Hkrati je Peking obe strani pozval k zadržanosti.

13.55 Ukrajinsko predstavništvo v Sloveniji se zahvaljuje za podporo in pomoč

Ukrajina se Sloveniji kot prijateljski državi zahvaljuje za podporo in pomoč, je danes pred ukrajinskim veleposlaništvom dejala namestnica vodje ukrajinskega diplomatskega predstavništva v Sloveniji Natalija Markevič. Ob tem je poudarila potrebo po »enotnem in ostrem odzivu sveta proti ruski agresiji«. »Ruska vojska je danes ob 8. uri zjutraj začela z agresijo proti Ukrajini in izvedla obsežno obstreljevanje ukrajinskih enot na vzhodu in jugovzhodu države. V Ukrajino so vstopili iz Belorusije in okupiranega ozemlja na polotoku Krim,« je uvodoma dejala ukrajinska predstavnica. »Na žalost je med napadi že prišlo do žrtev med civilisti,« je dodala Markevičeva in naštela nekaj območij, kjer so bili ljudje ranjeni ali ubiti. »Ukrajinske sile so v skladu z 51. členom ustanovne listine ZN razglasile pravico do samoobrambe in začele z obrambo države pred sovražnikom. Ob tem so sporočile, da se bo Ukrajina branila z vsemi silami«.

13.35  Boris Johnson: To je napad na demokracijo

»Seveda bomo naredili vse, da bo naša država varna,« se je na ruski napad odzval britanski premier Boris Johnson, poroča BBC. Kot je dejal, so se pridružili ogorčenju zaveznikov in prijateljev po vsem svetu in dodal, da bo Združeno kraljestvo sodelovalo z njimi tako dolgo, kot bo potrebno, da zagotovi ponovno vzpostavitev neodvisnosti in suverenosti Ukrajine. To »dejanje brezobzirne in nepremišljene agresije« je napad na demokracijo in svobodo v vzhodni Evropi in po vsem svetu, je dejal Johnson. Končal je z besedami, da gre pri tej krizi za pravico države, da izbere svojo prihodnost, in to je pravica, ki jo bo Združeno kraljestvo vedno branilo.

12.43 Evropski parlament prav tako obsodil ruski napad na Ukrajino

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola in vodje političnih skupin v parlamentu so danes obsodili ruski napad na Ukrajino in pozvali k ustreznemu odzivu. Dogovorili so se tudi o izrednem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, ki bo prihodnji torek, so sporočili. Evropski parlament podpira evropski in mednarodni odziv brez primere vključno z novimi ostrimi sankcijami, ki naj bi zagotovile, da bo »Kremelj odgovarjal za svoja dejanja«, so izpostavili v Bruslju po današnji konferenci predsednikov, na katerem so govorili o odzivu na rusko invazijo na Ukrajino.

»Ukrajina je neodvisna in suverena država in o njenih ozemeljski celovitosti se ni mogoče pogajati. Invazija je neupravičena in nezakonita. Gre za grožnjo evropski in regionalni stabilnosti kot tudi svetovnemu redu, ki deluje na podlagi pravil. Napad je usmerjen proti našemu modelu demokratične družbe in ne sme ostati brez odziva,« so sporočili Metsola in vodje politični skupin.

12.14 Zorčič: Napad na Ukrajino je protipravno, neupravičeno in zavržno dejanje

Predsednik DZ Igor Zorčič je v zapisu na twitterju najostreje obsodil ruski napad na Ukrajino. Kot je zapisal, je napad protipravno, neupravičeno in zavržno dejanje, ki ga najostreje obsoja. Ob tem je še dodal, da mora EU ostati enotna in vložiti ves napor za dosego premirja.

12.09 V parlamentarnih strankah se vrstijo obsodbe ruskega napada na Ukrajino, SD za sklic Snava

Ruski napad na Ukrajino sproža skrbi in burne odzive tudi na slovenskem političnem parketu. V strankah se tako že vrstijo obsodbe ruskih dejanj, pozivajo tudi k reševanju sporov po diplomatski poti. V SD ob tem pozivajo tudi k takojšnjemu sklicu političnega vrha in sveta za nacionalno varnost (Snav). Predsednica SD Tanja Fajon je tako na predsednika, predsednika vlade ter predsednice in predsednike parlamentarnih strank naslovila poziv za takojšen sklic političnega vrha z vsemi parlamentarnimi strankami ter sveta za nacionalno varnost, da bi se »dogovorili o usklajenem odzivu Slovenije in nujno potrebnih korakih za vzpostavitev miru v Ukrajini v okviru mednarodnega prava«, so sporočili iz SD. Fajonova je meddrugom prepričana, da lahko Slovenija kot država, ki je članica Evropske unije in severnoatlantskega zavezništva, na drugi strani pa jo z Rusko federacijo povezujejo tradicionalno dobri odnosi, prevzame posredniško vlogo in aktivno prispeva k ponovni vzpostavitvi miru.

Tudi evropski poslanec Klemen Grošelj (LMŠ) je v zapisu na twitterju najostreje obsodil rusko agresijo na Ukrajino. Kot je opozoril, gre za agresivno vojno v nasprotju s samimi temelji in načeli ustavne listine Združenih narodov, ki ogroža evropski in svetovni mir. Njegovo objavo je na Twitterju poobjavila tudi stranka LMŠ. Prvak stranke Marjan Šarec je ob tem še dodal, da bodo največ škode utrpeli ljudje, ki niso nič krivi. Poudaril je še, da največ šteje enotnost EU in Zahoda, česar da se zavedajo tudi Slovenci. Da zagovarjajo diplomacijo in mirno reševanje sporov, so na Twitterju zapisali tudi v stranki SAB.

11.50 Litva zaradi ruske invazije na Ukrajino v razglasitev izrednih razmer

Litva bo zaradi ruske invazije na Ukrajino razglasila izredne razmere, je po zasedanju litovskega sveta za nacionalno varnost sporočil tamkajšnji predsednik Gitanas Nauseda. »Danes bom podpisal odlok o uvedbi izrednih razmer,« je sporočil Nauseda. Dodal je, da bo Litva tudi zahtevala sprožitev 4. člena severnoatlantske pogodbe, ki predvideva posvetovanja držav članic Nata, če se ena od njih počuti ogroženo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Za to se je poleg Litve, ki meji na rusko eksklavo Kaliningrad in rusko zaveznico Belorusijo, zavzela še Poljska, ki je to tudi že uradno storila. Obe državi sta tudi članici Evropske unije, ki je v odzivu na rusko invazijo na Ukrajino že napovedala dodatne sankcije proti Rusiji.

11.47 Navalni proti ruski invaziji v Ukrajini

Zaprti ruski opozicijski aktivist Aleksej Navalni je danes izjavil, da je proti invaziji Moskve na Ukrajino. »Sem proti tej vojni,« je dejal Navalni v videoposnetku, ki je nastal na današnjem sojenju v zaporu in ga je objavil neodvisni portal Dožd. »Vojna med Rusijo in Ukrajino se je razplamtela za namenom, da bi prikrili krajo ruskim državljanom in preusmerili njihovo pozornost od težav, ki obstajajo znotraj države,« je svoje stališče pojasnil Navalni.

11.42 Vlada se je sestala na zaprti seji

Premier Janša je prek twitterja sporočil, da se je vlada sestala na zaprti seji, da bi ocenila razmere ob agresiji Rusije na Ukrajino. »S sklepi bo vlada v najkrajšem možnem času seznanila Odbora za obrambo in zunanjo politiko.«

Dopoldne je Janša opravil tudi telefonski pogovor z ukrajinskim premierjem Denisom Šmigalom. Govorila sta o razmerah v Ukrajini po ruski agresiji, ki je, kot je Janša zapisal na twitterju, »usmerjena v obglavljenje ukrajinske države in vzpostavitev marionetne vlade«. Bitka za Ukrajino je bitka za EU, je dodal Janša. Na poslopju vladne stavbe in predsedniške palače pa so danes v znamenje solidarnosti z Ukrajino izobesili ukrajinsko zastavo.

11.40 Nekatere Natove vzhodne države so sprožile 4. člen Severnoatlantske pogodbe

Države članice Nata Poljska, Estonija, Latvija in Litva so sprožile aktivacijo 4. člena Severnoatlantske pogodbe za začetek posvetovanj v okviru zavezništva o ruskem napadu na Ukrajino, poroča CNN. Ta člen določa, da se bodo »pogodbenice med seboj posvetovale, kadarkoli bo po mnenju katere od njih ogrožena ozemeljska celovitost, politična neodvisnost ali varnost katere koli pogodbenice.«  Glede na spletno stran Nata lahko posvetovanje v skladu s 4. členom vodi do skupnega ukrepanja med 30 državami članicami. Kot povzema CNN, je bil 4. člen od zavezništva, ustanovljenega leta 1949, sklicevan šestkrat, nazadnje ga je februarja 2020 sprožila Turčija, po tem, ko je bilo na desetine turških vojakov ubitih v napadu sirskih vladnih sil na območjih severne Sirije, ki jih drži opozicija. 4. člen je sicer ločen od 5. člena, ki je izjava zavezništva, da se napad na eno članico šteje za napad na vse.

10.25 Ruski napad obsodila tudi Avstralija

Avstralski premier Scott Morrison je rusko invazijo na Ukrajino označil za »brutalno« in »neizzvano«, obenem pa je napovedal nove sankcije proti še 25 posameznikom in štirim finančnim institucijam. »Obsojamo enostranska sovražna dejanja v Ukrajini. Rusija očitno krši mednarodno pravo in listino ZN. Rusija je izbrala vojno,« je dejal Morrison na četrtkovi novinarski konferenci. »Skupaj z mednarodno skupnostjo se odločno združujemo, da bi najostreje obsodili ta nezaslišana dejanja,« njegove besede povzema CNN.

10.20 Borell: Napad je ena najbolj črnih ur za Evropo po drugi svetovni vojni

Ruski napad na Ukrajino se je po besedah ​​visokega zunanjepolitičnega predstavnika Evropske unije uvrstil med »najtemnejše ure za Evropo« v skoraj 80 letih, poroča CNN. »To so najtemnejše ure za Evropo po koncu druge svetovne vojne,« je novinarjem povedal visoki predstavnik EU Josep Borrell. Obljubil je »nujno pomoč Ukrajini«, kot tudi podporo prizadevanjem za evakuacijo, vključno z osebjem EU. Borrell je v govoru s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen dejal, da bodo kazenski ukrepi 27-članskega bloka proti Rusiji »najstrožji paket sankcij, ki so jih kdaj izvajali«.

10.19 Španija: Gre za popolnoma neupravičeno agresijo

Španska vlada premiera Pedra Sáncheza je v sporočilu za javnost odločno obsodila ruski napad na Ukrajino. »Gre za popolnoma neupravičeno agresijo, brez primere v svoji resnosti in očitno kršitev mednarodnega prava, ki ogroža svetovno varnost in stabilnost,« so zapisali. »Zahtevamo takojšnjo prekinitev sovražnosti, preden se število žrtev poveča, kot tudi vrnitev vojske na mednarodno priznano ozemlje Ruske federacije.« Opoldne se bo sestal tudi španski svet za nacionalno varnost, ki mu predseduje kralj Filip VI.

09.47 Dr. Denis Mancevič komentira vojaški napad Rusije na Ukrajino: Vojna, ki je Putin ne more dobiti

Putin je danes napovedal vojno, ki je ne more dobiti: »Še več, začel je vojno, za katero se bo čez leta pokazalo, da je bila usodna tudi za njegovo predsedovanje in morebiti tudi za prihodnji obstoj Ruske federacije v današnji obliki. Vojno je začel z argumentacijo, ki ne prenese niti malo objektivnosti in jo je nemogoče upravičevati. Dokončno je tudi pokopal lastno, več let skrbno negovano, javno podobo državnika, ki – za razliko od njegovih mnogih svetovnih kolegov – razmišlja strateško in ne sprejema iracionalnih potez. Kajti prav ta poteza ogroža Rusijo in ruse bistveno bolj neposredno, kot vzhodna širitev zveze Nato v zadnjih 30 letih, na katero se ruski predsednik neprestano sklicuje. Ko rečem, da Rusija te vojne ne more dobiti, mislim seveda na dolgi rok, kljub (najverjetnejšim) kratkoročnim vojaškim zmagam.« Ob tem je Mancevič še zapisal, da bodo posledice dolgoročne in občutne, tudi za celotno Evropo. Po njegovem je to tudi zadnji opomin, da se mora EU zbuditi iz liberalnega, post-blokovskega spanca in začeti bistveno bolj ambiciozno graditi in izvajati skupno zunanjo in varnostno politiko.

09.30  Pahor obsodi ruski napad na Ukrajino

Predsednik republike Borut Pahor se je danes odzval na ruski napad na Ukrajino in ga najostreje obsodil. Številne evropske države so prav tako že obsodile ruski napad na Ukrajino. »Gre za grobo kršitev mednarodnega prava in načela Združenih narodov o mirnem reševanju sporov,« je predsednik republike zapisal na twitterju in hkrati izrazil solidarnost z državljani Ukrajine.

09.29  Macron obsodil odločitev Moskve za vojno proti Ukrajini

Francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je bil minule tedne izredno dejaven v poskusu mirne rešitve ukrajinske krize, je ostro obsodil današnji obsežen napad Rusije na Ukrajino. Ukrajini je zagotovil, da si Francija z zaveznicami in partnerji prizadeva za končanje konflikta. »Rusija mora takoj končati svoje vojaške operacije,« je zapisal Macron na twitterju in ocenil, da se je Rusija odločila za vojno proti Ukrajini. Ukrajini je izrazil solidarnost in podporo ukrajinskemu narodu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V okviru iskanja diplomatske rešitve se je Macron te dni večkrat pogovarjal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, nazadnje minuli konec tedna. Od ponedeljka, ko je Putin priznal ukrajinski separatistični regiji Doneck in Lugansk, pa nista govorila.

09.24 Peking pozorno spremlja razmere v Ukrajini

Kitajska je danes sporočila, da po davišnjem ruskem napadu na Ukrajino pozorno spremlja razmere v Ukrajini. Hkrati je Peking obe strani pozval k zadržanosti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

09.05 Nove sankcije EU za strateške sektorje ruskega gospodarstva

Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je napovedala sankcije EU, ki bodo zadevale strateške sektorje ruskega gospodarstva: zamrznitev ruskega premoženja, ustavitev dostopa ruskih bank do evropskega finančnega trga, blokado dostopa do ključnih tehnologij in storitev. »Sredi Evrope nedolžne ženske, moški in otroci umirajo ali se bojijo za svoja življenja. Obsojamo barbarski napad in cinične argumente, ki ga upravičujejo,« je povedala.  »Vemo, da milijoni Rusov nočejo vojne. Predsednik Putin želi zavrteti čas nazaj v obdobje ruskega imperija. S tem povzroča tveganja za prihodnost ruskih ljudi,« je nadaljevala. Sporočila je, da mu ne bodo dovolili, da zruši varnostno arhitekturo, ki je v zadnjih desetletjih zagotavljala Evropi mir in stabilnost.

»Predsedniku Putinu ne bomo dovolili, da vladavino prava zamenja z vladavino sile in brezobzirnost,« je še povedala. Po njenih besedah je zgodovina pokazala, da so družbe in zavezništva, ki temeljijo na zaupanju in svobodi, odporna in uspešna. »In točno tega se avtokrati bojijo,« je povedala Ursula von der Leyen. Prepričana je, da bo Ukrajina zmagala.

08.40 Nemčija obsoja rusko invazijo na Ukrajino, Moskvo opozarja na posledice

Nemčija je obsežno invazijo na Ukrajino, ki jo je danes sprožila Rusija, obsodila kot »dan sramote«. Moskvo je opozorila na hude politične in gospodarske posledice, poročajo tuje tiskovne agencije. Nemški kancler Olaf Scholz je invazijo označil za »očitno kršitev« mednarodnega prava in »brezvestno dejanje predsednika Vladimirja Putina,« ki jo Nemčija najmočneje obsoja. »Izražamo solidarnost z Ukrajino in njenimi prebivalci,« je še zapisal v izjavi. Moskvo je pozval, naj takoj konča vojaško operacijo. Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je izpostavila, da svet ne bo pozabil tega sramotnega dneva. »Odzvali se bomo skupaj z našimi partnerji,« je poudarila v izjavi. Danes zjutraj je že sklicala sestanek vladne krizne skupine. Scholz se je že pogovarjal tudi z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in mu izrazil polno solidarnost Nemčije, so tvitnili iz vlade.

07.55 Janša: Rusija mora nemudoma umakniti svojo vojsko

Janša se je na twitterju tudi pridružil vsesplošnim obsodbam ruskega napada, ki že od zgodnjih ur prihajajo z vsega sveta. »Skupaj z našimi zavezniki iz Nata in EU strogo obsojamo rusko agresijo nad Ukrajino, ki je brez primere,« je zapisal predsednik vlade ter poudaril, da mora Rusija nemudoma umakniti svoje vojsko in spoštovati ozemeljsko celovitost Ukrajine.

Predsednik vlade naj bi se po napovedih danes v Bruslju udeležil kriznega sestanka voditeljev članic EU glede ukrajinske krize zaradi zaostrovanja varnostnih razmer, ni pa še jasno, ali bo nato odpotoval na dvodnevni delovni obisk v Ukrajino, kot je bilo predvideno. Po poročanju več medijev obstaja možnost, da bodo obisk odpovedali, čeprav uradno tega še niso storili. Za portal 24.ur so v Slovenski vojski potrdili, je predsednik vlade odpovedal za danes rezerviran let iz Slovenije v Ukrajino in nazaj. Po neuradnih informacijah pa naj bi bila v Kijevu že dan prej njegova delegacija, a na potrditev iz kabineta premierja se še čaka.

07.43  Washington napoveduje nove ruske napade

Demokratski predsednik Joe Biden poskuša z evropskimi in drugimi zaveznicami postaviti meje ruski agresiji na vzhodu Evrope, globoko razdeljene ZDA pa šele iščejo kompas v času novega merjenja moči avtokratskih držav z demokratičnimi. Ameriška administracija je po medijskih poročilih napovedala ruski napad na druge dele Ukrajine v prihodnjih urah. 

07.37 Janša za vzpostavitev območja prepovedi poletov nad Ukrajino

Na twitterju se je oglasil tudi slovenski premier Janez Janša, in sicer z objavo, v kateri je po vsem sodeč pozval ZDA in Združeno kraljestvo, naj nad državo vzpostavita območje prepovedi poletov in s tem izpolnita varnostna zagotovila, ki jih je Ukrajina od njiju prejela leta 1994 s podpisom budimpeškega memoranduma. Z memorandumom se je Ukrajina odpovedala jedrskemu orožju, ki ga je podedovala od Sovjetske zveze.  

Premier Janša naj bi sicer, kot so iz njegovega kabineta sporočili včeraj, danes in jutri obiskal Ukrajino. V okviru delovnega obiska naj bi se srečal s premierjem Denisom Šmigalom in predsednikom Volodimirjem Zelenskim. 

07.17 Bruselj napoveduje boleče posledice za Rusijo

Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik evropskega sveta Charles Michel sta napovedala nove sankcije z obsežnimi in hudimi posledicami za Rusijo. Zvečer se bo sicer na izrednem zasedanju sestali voditelji EU. Več voditeljev, med njimi nemški kancler Olaf Scholz, je od Moskve že zahtevalo takojšen konec vojaškega delovanja.

Kot sta sporočila, bo von der Leynova na današnjem izrednem zasedanju voditeljev članic EU predstavila nov sveženj sankcij proti Rusiji, ki ga Evropska komisija zaključuje, države članice pa ga bodo nato hitro sprejele.

V izjavi za javnost sta še enkrat obsodila »rusko agresijo proti Ukrajini«. Rusija s tem krši mednarodno pravo ter spodkopava evropsko in mednarodno varnost in stabilnost, sta zapisala. »Rusijo pozivava, naj takoj ustavi nasilje, umakne svojo vojsko iz Ukrajine ter v celoti spoštuje ukrajinsko ozemeljsko celovitost, suverenost in neodvisnost,« sta dodala predsednika Evropske komisije in Evropskega sveta. Izrazila sta tudi obžalovanje ob trpljenju ljudi in izrazila pripravljenost EU in njenih članic na humanitarno pomoč Ukrajincem.

06.03 Napad obsodila tudi predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen

Na dogajanje v Ukrajini se je odzvala tudi predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. »Ostro obsojamo neupravičen napad Rusije na Ukrajino,« je na twitterju zapisala Nemka in poudarila, da so »naše misli z ženskami, moškimi in otroci, ki se v teh težkih trenutkih soočajo z neizvanim napadom in strahom za svoja življenja«.

05.43 Slovenija v ZN ostro obsodila rusko početje v Ukrajini

Slovenija je med današnjo razpravo v Generalni skupščini Združenih narodov o položaju na začasno zasedenih ukrajinskih ozemljih ostro obsodila odločitev ruskega predsednika Rusije Vladimirja Putina, da prizna območji Doneck in Lugansk ter odločitev o napotitvi vojske na ti dve območji. Slovenski diplomat Miha Erman je, še preden je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vojaško operacijo v Ukrajini, podal mnenje Slovenije v imenu veleposlanika Boštjana Malovrha, ki je predsedoval zasedanju Generalne skupščine. Dejal je, da se Slovenija pridružuje izjavi EU in pozdravlja razpravo. »Na začetku moram poudariti, da ostro obsojamo odločitev predsednika Putina o priznanju neodvisnosti ukrajinskih območij, ki nista pod vladnim nadzorom, Doneck in Lugansk in odločitev o napotitvi ruskih enot v ti območji.«

05.14 Stoltenberg: Napad predstavlja resno grožnjo severnoatlantski skupnosti

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je v izjavi ostro obsodil »lahkomiseln in neizvan« napad Rusije na Ukrajino. »Kljub našim neumornim poskusom iskanja diplomatske rešitve, je Rusija še enkrat znova izbrala pot agresije,« je dejal Stoltenberg, ki je odločitev Putina označil za kršitev mednarodnega prava ter resno grožnjo evroatlantski skupnosti. »Rusijo pozivam, naj nemudoma ustavi svoje vojaške operacije in spoštuje suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine.«

04.48 Biden: Rusija bo odgovorna za smrt in uničenje, ki ga bo prinesel ta napad

Odločitev ruskega voditelja o vojaškem napadu na Ukrajino je v izjavi ostro obsodil ameriški predsednik Joe Biden: »Molitve celega sveta so nocoj z ljudmi Ukrajine, ki so podvrženi neizzvanemu in neupravičenemu napadu ruskih vojaških sil. Predsednik Putin je izbral načrtovano vojno, ki bo prinesla katastrofalne izgube življenj in človeško trpljenje. Rusija bo odgovorna za smrt in uničenje, ki ga bo prinesel ta napad, ZDA in njihove zaveznice ter partnerji pa se bodo odzvale enotno in odločno.«